Arbitraža

Zmagal je razum

Patricka Vlačiča Primorcem ni potrebno posebej predstavljati. Magisterij je opravil na Pravni fakulteti v Splitu leta 2001, doktoriral pa na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 2005. Bil je svetnik v piranskem občinskem svetu in predsednik sveta Krajevne skupnosti Lucija, od leta 2004 do leta 2008 je bil predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo. V času referendumskega odločanja o arbitražnem sporazumu v zvezi s hrvaško-slovensko mejo je odigral pomembno vlogo, saj se je v javnosti pogosto pojavljal kot zagovornik te sporazumne rešitve. Povprašali smo ga za njegovo mnenje o nedavni razsodbi arbitražnega razsodišča.

Vemo, da ste takšno odločitev arbitražnega sodišča pričakovali že leta 2010, ko smo na referendumu odločali o arbitražnem sporazumu, pa vendar, kakšen je občutek danes, ko je razsodba objavljena?

Sodim med tiste, ki verjamemo v pravo in tovrstno reševanje sporov. In samo za to je šlo. Za spor. Nobena stran ni zmagala, nobena ni poražena. Zmagala sta razum in mirno reševanje sporov, izgubili so pa tisti, ki so se napajali s čustvi ljudi na podlagi neosnovanih in nerealnih zahtev.

Kako razlagate in ocenjujete odločitev arbitražnega sodišča? Še posebej v delu, ki se nanaša na Piranski zaliv in mejo na Dragonji?

Na kratko je arbitraža na kopnem v glavnem potegnila mejo na podlagi dejanskega izvrševanja oblasti. Na morju pa je večino Piranskega zaliva, govorimo o treh četrtinah, če bi pogledali odstotek morske površine, bi bilo to bistveno več, dodelila Sloveniji. Drugače tudi ne bi bilo mogoče. Stik Slovenije z odrtim morjem je določilo kot poseben pas morja, ki ima nekatere značilnosti odprtega morja, nekaterih pa ne. Tako sta možni plovba in prelet ter polaganje kablov in cevovodov, ni pa možno ekonomsko izkoriščanje (ribolov in gradnja umetnih otokov).

Na odru legendarne Kanele v Portorožu. Foto: Nataša Fajon

Kaj po vašem prinaša odločitev arbitražnega sodišča, glede na izjave hrvaškega političnega vrha, ki je še pred objavo sodbe poudarjal, da odločbe ne priznava in jo ima za neveljavno?

Prinaša dokončno razrešena nesoglasja glede poteka kopenske in morske meje med dvema mednarodnima subjektoma. Z nepriznavanjem arbitražne odločbe politika slepi sebe in ljudi.

Foto: Facebook

Ali smo v arbitražnem postopku res storili napako? Kako drago nas lahko stane? Kakšne so možnosti, da po odločitvi arbitražnega sodišča pride do dokončne razrešitve mejnega vprašanja?

Najprej je treba vedeti, da je odločitev arbitražnega sodišča ravno to: dokončna razrešitev mejnega vprašanja. Da, v arbitražnem postopku sta naša predstavnika (arbiter in agentka) naredila napako, ki pa jo je arbitraža ocenila v posebni odločbi in se opredelila, da ni tako poškodovala procesa, da ga ne bi bilo moč speljati do konca. Navsezadnje so arbitri zelo ugledni ljudje, ki niso »od včeraj«. Njihove odločitve je spremljal cel svet. Že zato si ne bi privoščili napake.

Ste Primorec in poznate tukajšnje ljudi. Mislite, da se jim zdi odločba arbitražnega sodišča pomembna? Kako bo vplivala na vsakdanje življenje ribičev in ljudi, ki živijo ob meji?

Ljudje v Istri so od nekdaj živeli v dobrososedskih odnosih. Na ribiče bo vplivala tako, da bodo malo bolj v miru lovili na malo večjem območju kot do sedaj. Bolj me skrbi, ker se je število ribičev, pa tudi rib, izjemno zmanjšalo.

Primorci vas poznamo kot glasbenika, basista skupine HeaveniX, pa tudi kot ministra za promet v Pahorjevi vladi. Kako gresta skupaj rock’n’roll in politika? Kakšni so vaši politični načrti v prihodnje?

Mnogi glasbeniki so se znašli tudi v politiki. Gilberto Gil je bil brazilski minister za kulturo, Peter Garrett (Midnight Oil) je že v drugo minister v Avstraliji, pa še kdo bi se našel. Enkrat me je neka novinarka vprašala, kako se znajdem v obeh vlogah, kot minister in član rock banda. Odgovoril sem, da je glasba najlepša stvar, ki si jo je izmislilo človeštvo. Glede prihodnosti pa lahko povem le, da nimam kakšnih posebnih političnih načrtov.

Nataša Fajon