INTERVJU MESECA

»Življenje vedno vrača tisto, kar mu dajete«

Msgr. dr. Jurij Bizjak se je rodil 22. februarja 1947 na Colu kot najstarejši sin v družini s štirimi otroki. Pet razredov osnovne šole je končal na Colu, zadnje tri pa v Ajdovščini. Gimnazijo (1961–1965) je obiskoval v semenišču v Vipavi, bogoslovje (1965–1971) pa na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1972 diplomiral. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1971 v Logu pri Vipavi.

Po duhovniškem posvečenju je bil sprva nekaj mesecev kaplan v Sežani, od leta 1972 do 1975 v Ilirski Bistrici, nato pa leto dni župnijski upravitelj na Planini in na Ustjah. Med leti 1976 in 1983 je študiral Sveto pismo na papeškem bibličnem inštitutu in na Papeški univerzi Urbaniana. Študij je zaključil z doktorsko disertacijo o svetopisemski Knjigi pregovorov z naslovom: »Sporni pregovori«.

Od leta 1983 do 1997 je bil duhovni voditelj (spiritual) v malem semenišču v Vipavi, od leta 1991 do 1997 pa hkrati duhovni pomočnik v župniji Šturje. Med leti 1983–2000 je bil profesor svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani, od leta 1997–2000 pa tudi duhovni voditelj bogoslovcev v Ljubljani. Deset let je bil član skupine strokovnjakov, ki je prevedla in pripravila Slovenski standardni prevod Svetega pisma. Samostojno je prevedel nekaj starozaveznih knjig.

Papež Janez Pavel II. ga je 13. maja 2000 imenoval za koprskega pomožnega škofa, naslovnega škofa v Gergiju. Jurij Bizjak je prvi pomožni škof v zgodovini obnovljene koprske škofije. V škofa je bil 5. julija 2000 posvečen v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Za škofovsko geslo si je izbral besede iz svetopisemske knjige preroka Ageja: »Pogum, vse ljudstvo v deželi« (Ag 2,4). Papež Benedikt XVI. je 26. maja 2012 škofa Bizjaka imenoval za 58. rezidencialnega koprskega škofa ordinarija.

Katere so poglavitne naloge škofa?

Škof, ki je običajno upodobljen v pastirski opremi, opravlja v Cerkvi trojno službo: učiteljsko in pastirsko ter posvečevalno službo, ki jo lahko lepo ponazorimo s trojnim stanom: škof naj bo kot sin in kot oče in kot ženin: Kot učitelj naj bo škof kot sin Cerkve in Cerkev naj bo njegova mati. Zato naj bo škof kot predstojnik poslušen Cerkvi, kakor je sin poslušen svoji materi. Prestolnica Jeruzalem, ki je mati izvoljenega ljudstva tako v stari zavezi (Iz 49,14-26) kakor v novi zavezi (Raz 21-22), svari svoje otroke: »Zaupajte otroci, kličite k Bogu! Ta, ki je to (izgnanstvo) poslal nad vas, se vas bo spomnil. Kakor je bilo vaše srce nagnjeno k odpadu od Boga, tako pokažite desetkratno gorečnost, da ga zopet poiščete! Zakaj on, ki je nad vas poslal hudo, vam bo naklonil večno veselje, ko vas bo rešil« (Bar 4,27-29). Takšno poslanstvo opravlja škof kot učitelj.

Kot pastir naj bo škof kot oče Cerkve in Cerkev naj bo njegova hči. Zato naj škof kot predstojnik skrbi za Cerkev, kakor oče skrbi za svojo hčer. Škof naj bo kakor Abraham, ki je oče izvoljenega ljudstva (1 Mz 17,5); kakor apostol Pavel, ki je oče svetih v Korintu (1 Kor 4,15); kakor apostol Peter, ki daje novokrščenim naziv ‘novorojeni’ (1 Pt 2,2); kakor apostol Janez, ki piše ‘izvoljeni gospe (Cerkvi!) in njenim otrokom’ (2 Jn 1). In kakor piše Pavel Tesaloničanom: »Prav kakor veste, saj smo vsakega izmed vas kakor oče svoje otroke opominjali in spodbujali in rotili, da živite, kakor se spodobi pred Bogom, ki vas kliče v svoje kraljestvo in v svojo slavo« (1 Tes 2,11-12). Takšno poslanstvo opravlja škof kot pastir.

Kot posvečevalec naj bo škof kot ženin Cerkve in Cerkev naj bo njegova zaročenka. Zato naj škof kot predstojnik ljubi Cerkev, kakor ženin ljubi svojo zaročenko. V Pesmi vseh pesmi pravi ženin o svoji zaročenki: »Kdo je ta, ki se razgleduje kakor zora, lepa kakor luna, čista kakor sonce, strašna kakor vojska v zastavah?« (Vp 6,10). Apostol Pavel piše Efežanom: »Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil Cerkev in sam sebe dal zanjo, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil in jo posvetil; da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki bi ne imela madeža ali gube ali česa podobnega, ampak da bi bila sveta in brezmadežna« (Ef 5,25-27). In v Razodetju vabi pisca knjige eden izmed sedmerih angelov: »Pridi, da ti pokažem nevesto, Jagnjetovo zaročenko!« (Raz 21,9). Takšno poslanstvo opravlja škof kot posvečevalec

Katera območja pokriva koprska škofija?

Območja koprske škofije so Soško, Goriško, Vipavsko, Idrijsko-Cerkljansko, Notranjsko, Kraško, Koprsko-Istrsko. Škofija Koper je v sedanjem obsegu bila obnovljena 17. oktobra 1977 in se torej bliža 40-letnica njenega obstoja. Nekdanji koprski škofiji so tedaj bil priključeni jugoslovanska dela goriške nadškofije in tržaške škofije ter slovenski del reške škofije. Če se spomnimo, da je tudi sama koprska škofija pred tem nekaj časa bila tesno povezana s tržaško škofijo, nam postane jasno, kako različno zgodovino so imeli posamezni deli sedanje škofije Koper.

Kaj vas povezuje?

Če pustimo ob strani najbolj samoumevne vezi, kakršne so narodnostne in jezikovne, nas kljub precejšnjim razlikam prav gotovo zelo povezujejo sorodni načini izražanja vere in kulture, razmišljanja in čutenja. Povezuje nas zgodovina, zlasti 25 let italijanske okupacije, ko so primorski duhovniki odigrali veliko vlogo v obrambi slovenstva. Prav gotovo nas, bolj kot si mislimo, povezuje morje: cela škofija prihaja na morje najprej na Koprsko-istrsko območje – tudi tisti, ki potem nadaljujejo pot k našim sosedom. In čeprav je tudi pretočnost drugih mejnih prehodov velika, je morje gotovo naše največje okno v svet. In prav gotovo nas, bolj kot si mislimo, povezujejo tudi svojske značilnosti posameznih območij: razlika namreč mika … Izvoljeno ljudstvo je po 40 letih potovanja šlo čez Jordan v obljubljeno deželo, naj nekaj podobnega letos doživi tudi škofija Koper …

V koprski stolnici je bila koprska škofija slovesno razglašena 8. januarja 1978. Foto: Arhiv RKC

Koliko duhovnikov deluje na tem območju?

Škofija Koper ima na svojem seznamu 134 duhovnikov, od katerih jih 121 deluje na ozemlju škofije, drugi delujejo izven škofije. Poleg teh deluje na ozemlju škofije tudi 27 redovnih duhovnikov in 5 redovnih bratov. Škofija ima 193 pastoralnih enot – župnij, med njimi pa je skoraj polovica takšnih, ki imajo manj kot 500 prebivalcev. Zanimiv je podatek, da živi v 15 največjih župnijah kar polovica vseh prebivalcev škofije, v vseh tistih župnijah skupaj, ki imajo po manj kot 500 prebivalcev, pa živi le ena desetina prebivalcev cele škofije. Devetdeset župnij ima lastnega župnika, vse ostale župnije so v soupravi. Torej ima v povprečju vsak župnik poleg svoje župnije še eno v soupravi, ker pa župniki velikih župnij tega ne zmorejo, imajo drugi v soupravi tudi po dve ali tri ali celo štiri župnije. Takšno stanje je pogosto seveda bolj ovira kot spodbuda za uspešno pastoralno delo, zato je v pripravi načrt za preureditev in zmanjšanje števila župnij v škofiji.

Kolikšen odstotek je po vaši oceni na tem območju vernikov? Tudi drugih ver?

Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je v škofiji Koper okrog 70 odstotkov prebivalcev katoličanov. In ker je vernik v širšem pomenu besede pravzaprav vsak človek, lahko rečemo, da je pripadnikov drugih verstev okrog 30 odstotkov. Med njimi je gotovo največ pravoslavnih in muslimanov, prav gotovo pa je med njimi tudi nekaj judov. Tako imamo v škofiji zastopana vsa tri verstva, ki priznavajo Abrahama za svojega očeta: judje in kristjani ter muslimani. Čeprav so med navedenimi verstvi tudi velike razlike, imajo vsa tri verstva mnogo skupnega, saj tako krščanstvo kakor islam izhajata in rasteta iz judovstva. Med najbolj vidnimi skupnimi prizadevanji so slavne tri nabožne vaje, ki jih pozna judovstvo v stari zavezi in jih krščanstvo ponavlja v slavnem govoru na gori v novi zavezi (Mt 6,1-18) in predstavljajo osrednje tri od petih stebrov islama: molitev in dobrodelnost ter post! Vsa tri verstva častijo enega samega in istega boga, ki je bog ljubezni in usmiljenja. Vsem pa je dobro znano, kako se tudi verstva lahko zlorabljajo za drugačne namene.

Vrsto let si prizadevate za gradnjo cerkve v Luciji v piranski občini. Kje se zatika?

Župnija Lucija ima okrog osem tisoč prebivalcev in spada med deset največjih župnij v škofiji. Tolikšno število prebivalcev, čeprav je med njimi gotovo tudi veliko pripadnikov drugih verstev, je seveda več kot dovolj za obstoj in delovanje župnije. Načrtovana in predvidena gradnja cerkve v Luciji se je ustavila zaradi gospodarske krize, ki je občutno zmanjšala prihodek in kupno moč prebivalstva. Po drugi strani pa je tudi res, da je predvidena gradnja za eno samo župnijo, pa čeprav je župnija velika, precej hud in najbrž tudi prehud zalogaj. Zato je pred ponovnim zagonom gradnje nujno potrebno narediti dve reči: razširiti krog darovalcev za potrebe cerkve in vzpostaviti večjo solidarnost med župnijami.

Levji delež bremena za potrebe cerkve namreč v tem času nosijo nedeljniki, ki predstavljajo približno 15 odstotkov katoličanov. Prihodek približno zadostuje za tekoče potrebe vzdrževanja, za uresničitev vsake večje naložbe in še bolj za uspešnejše izvajanje dobrodelnih dejavnosti, pa bi bilo nujno treba razširiti krog darovalcev in ponuditi roko tudi tistim 85 odstotkom, ki bolj poredkoma pridejo v cerkev. So pa morda tudi zato včasih bolj radodarni in
darežljivi kot tisti, ki radi molijo. Širitev kroga tistih, ki prispevajo za potrebe cerkve, bi morala zajeti vse župnije, kar bi omogočilo vzpostaviti tudi večjo solidarnost med župnijami in z večjo gotovostjo zagotavljati sredstva za trajno dobrodelnost in večje naložbe.

Kaj predlagate?

Moj predlog je, da bi tudi naše krajevne cerkve počasi začeli urejati po vzoru društev, ki od svojih članov pobirajo članarino: Kdor poravna članarino, je član društva, kdor je ne poravna, ni član društva. Društvo, ki nič ne zahteva, tudi nič ne prispeva! To nikakor ne pomeni, da kdor ni član društva, ni dober človek – lahko je odličen človek, ni pa član društva!

Kako gledate na problem in trpljenje migrantov? Kje vidite vzroke zanj in kakšna je rešitev?

Narodi gredo za soncem, zato se stalno selijo proti zahodu. Ex oriente lux – ex occidente flux, z vzhoda luč – z zahoda mokrota! Tako pravi latinski pregovor, ki velja tudi za naše kraje: svetlobo dobivamo z vzhoda, dež pa v glavnem z zahoda. Evropska civilizacija je izvedla ogromno obnov, pozabila pa je na temeljno obnavljanje prebivalstva! Zato nujno potrebuje dotok priseljencev za svoj obstoj. Priseljence pa potrebujejo in jih tudi lahko sprejmejo samo družbe, ki imajo urejeno gospodarstvo in delovna mesta. Družbe, ki so gospodarsko šibke in ne zmorejo ali nočejo vzpostavljati delovnih mest, pa priseljencev seveda ne morejo sprejeti, ker brez dela ni jela! Potrebno se je torej pripraviti, urediti svoje vrste, pripraviti delovna mesta, ki jih nikoli ne manjka, samo treba jih je videti in jih vzpostaviti ter ljudstvu omogočiti delo in zaslužek. Družba, ki preveč zanemarja vzgojo in zaradi tega pogreša temeljni red in osnovno pravičnost, seveda za priseljence niti ni zanimiva in še manj privlačna.

Kakšno je vaše sporočilo našim bralcem?

Naslov vašega časnika »Odmevi« mi kliče v spomin zapis in nauk zgodbe o odmevu, ki se glasi:
Oče in sin gresta v hribe. Nenadoma se deček spotakne ob kamen in zavpije: »Auuu!« S hribov odzvanja: »Auuu!«. Radoveden zavpije: »Kdo si ti?« S hribov odmeva: »Kdo si ti?« Nato se deček razjezi in zavpije: »Strahopetec!« Glas odgovori: »Strahopetec!« Deček pogleda svojega očeta in vpraša: »Očka, kaj se to dogaja?« »Bodi pozoren,« reče oče. Potem oče zavpije: »Občudujem te!« Glas odgovori: »Občudujem te!« Oče pravi: »Čudovit si!« Glas ponovi: »Čudovit si!« Deček presenečeno obstane in ne razume, kaj se dogaja. Oče mu pojasni: »Ljudje temu pravijo odmev. V resnici pa je to življenje.« Življenje vedno vrača tisto, kar mu dajete. Če želite več ljubezni, razdajajte več ljubezni. Če želite več dobrega, dajte več dobrega. Če želite več razumevanja, potem se potrudite bolje razumeti druge. Če želite, da bi ljudje bili z vami potrpežljivi in vas spoštovali, potem bodite tudi vi do njih potrpežljivi in spoštljivi. To pravilo velja za vse vidike življenja, saj vam življenje vedno vrača tisto, kar mu dajete! Potek vašega življenja torej ni naključje, ampak je ogledalo vašega dela in odnosa.

DC