VEČERI V JAMI

Zborovsko petje v edini podzemni cerkvici na Slovenskem

Socerb, 21. junij 2018
V sklopu jubilejnega, 25. Primorskega poletnega festivala se je v ponedeljek, 18. 6. 2018, v Sveti jami na Socerbu odvila revija pevskih zborov. Na njej so se predstavili trije zbori iz zamejstva, ki so v subtilni akustiki v objemu kapnikov vsaj nekoliko ogreli tudi ozračje, čigar temperatura ob spuščanju v jamo z vsako stopnico vztrajno pada in se ustavi pri štirinajstih stopinjah.

MePZ Slovenec-Slavec, foto: Nataša Fajon

Poleg zbora italijanske skupnosti iz Pirana sta se na povabilo k sodelovanju odzvala še slovenska zbora iz italijanske soseščine, Škednja in Boršta-Ricmanj. Že uveljavljene zbore, ustanovljene v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja, sestavljajo pevke in pevci različnih narodnosti, starosti in poklicev, povezuje pa jih želja po ohranjanju tradicije zborovskega petja kot dragocene kulturne dediščine. V raznolikem repertoarju vseh treh zborov najdemo tako ljudske kot avtorske skladbe, klasične in sodobne, v vseh treh istrskih jezikih.

Kot prvi je nastopil Mešani pevski zbor Slovenec-Slavec (Boršt – Ricmanje) pod vodstvom Danijela Grbca, sledil je Mešani pevski zbor Giuseppe Tartini (Piran), ki ga vodi Sašo Fajon, nastop pa je zaokrožil Ženski pevski zbor Ivan Grbec (Škedenj) pod vodstvom Silvane Dobrilla.

MePZ Giuseppe Tartini Piran, foto: Nataša Fajon

Večer zborovske glasbe je organiziralo Jamarsko društvo Dimnice, ki je tudi skrbnik Svete jame pri gradu Socerb. Vhod vanjo se nahaja v borovskem gozdu nekaj več kot sto metrov pod njim, ob planinski transverzali. Jama velja za edino podzemno cerkev v Sloveniji, na kar opominja v kapnik vklesan kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor. Od oltarja, o katerem zgodovinski zapisi pravijo, da je bil v slogu 17. stoletja, bogato okrašen, iz raznobarvnih marmorjev s svetnikovo podobo, so po barbarskem posegu po drugi svetovni vojni ostale le stopnice in prestreljen mozaik.

Sveta jama na Socerbu, foto: Nataša Fajon

MePZ Giuseppe Tartini, foto: Nataša Fajon

Jama se imenuje po svetem Socerbu, ki naj bi v tretjem stoletju v njej našel zatočišče pred preganjalci in tam živel dobro leto in pol ob vodi, nato pa komaj šestnajstleten odšel v Trst oznanjat krščansko vero. Tam naj bi ga leta 284 dal ubiti tržaški guverner na dan svetega Socerba, 24. maja. Zaradi legende, o kateri je pisal že Valvazor, je Sveta jama postala priljubljeno romarsko svetišče, v njej se je vsako leto, 24. maja, obhajala sveta maša, dokler ni koprski škof prepovedal maševanje, saj naj bi bila po pričevanjih ljudi onečaščena. Krivec za slednje naj bi bil nek gospod Stephen Turoff, ki naj bi se ukvarjal z duhovnim zdravljenjem, saj trdi, da je reinkarnirani sveti Socerb.

Iz vhodne dvorane jame vodijo stopnice mimo podrtih kapnikov in starih napisov na steni do vinske kleti. V monografiji o Vojvodini Kranjski najdemo tudi zapis, da jo dal vinsko klet urediti grof Petač, ker pa se ni spodobilo tako skruniti svetega kraja, se mu je vino takoj skisalo, na njegov podvig pa spominjajo le še vrata.

Nell’ambito del 25esimo anniversario del Festival estivo del Litorale (15 giugno-7 luglio), lunedì 18 giugno 2018 alle ore 21.00 nella Grotta Santa di San Servolo, si è svolta la rassegna di cori “Serata in grotta” organizzata dall’Associazione speleologica di Grotta del fumo.

Si sono esibiti il Coro misto “Giuseppe Tartini” di Pirano, il Coro femminile “Ivan Grbec” di Servola (TS) ed il Coro misto “Slovenec-Slavec” di Sant’Andrea e San Giuseppe (TS). Tutti e tre i cori sono stati fondati negli anni Settanta e Ottanta e sono composti da coristi di diversa nazionalità, età e professione e che sono legati dall’amore per le tradizioni. Il repertorio dei cori è molto variegato, infatti vi si ritrovano sia canzoni popolari che canzoni d’autore, classiche e contemporanee, e in diverse lingue parlate nel territorio istriano.

Foto: Nataša Fajon

L’incantevole paesaggio carsico della grotta si è ‘riscaldato’ grazie all’atmosfera provocata dall’entusiasmo dei coristi, tanto che i 12° di temperatura standard sembrava quasi di non sentirli. La Grotta Santa (Sveta jama) è una grotta naturale il cui ingresso si trova nel bosco ai piedi della fortezza di San Servolo. Si tratta dell’unica chiesa sotterranea slovena, testimoniata dall’aspersorio scolpito nella stalattite e la scalinata sovrastante che conduce al coro, descritta anche dal barone Janez Vajkard Valvasor nell’opera “Gloria del ducato di Carniola”. Secondo la leggenda, nella grotta si rifugiò il martire triestino San Servolo, ucciso nell’anno 284. Nel giorno della festa di San Servolo, il 24 maggio, era antica usanza celebrare una Messa solenne nella grotta e nella località era molto praticato il pellegrinaggio per venire a raccogliere l’acqua prodigiosa della grotta.

Nataša Fajon

Traduzione/Prevod: Lara Sorgo

Povezane vsebine:

Pirano e Parma unite nella musica / Piran in Parmo združila glasba

Četrt stoletja Primorskega poletnega festivala