ZDRAVJE

Zakaj zbolimo?

Ko zbolimo, si želimo samo eno – čim prej ozdraveti in se rešiti trpljenja. Običajno se ne ukvarjamo z vzroki našega slabega počutja, temveč iščemo čim hitrejšo in čim bolj učinkovito rešitev.

Mikrobi, alergeni, stres, geni, nekakovostna prehrana, »nagnjenost «, onesnaženje, pesticidi in druge nadloge so tisti, ki jih prepoznavamo kot krivce za naše težave. Vse pogosteje pa se uveljavlja stališče, da so naše misli, naša pričakovanja in naša čustva tista, ki pripomorejo k nastanku bolezni. Torej – smo žrtve ali smo res sami krivi za svoje bolezni?

Seveda ne, nihče si ne želi bolezni ali trpljenja. Res pa je, da smo si s tem, ko smo se preveč oddaljili od narave, naredili medvedjo uslugo. Kot vsa živa bitja podlegamo zakonom narave in temu ne moremo ubežati. S pretiravanjem, v pehanju za tem, da bi bili všeč drugim, da bi bili uspešni, boljši kot od drugi, da bi ustregli pričakovanjem staršev, družbe, partnerja in kdove čemu vse, tekmujemo, se prenajedamo, hujšamo, se preveč izčrpavamo z delom in telesno vadbo in trošimo svojo življenjsko energijo. Popolnoma smo se odtujili in se oddaljili od svojega bistva in resničnih potreb za uravnovešeno in srečno bivanje. Ceno za vse to pa plačujemo
s svojim zdravjem. Depresija, tesnoba, bolečine, bolezni, prehranske motnje, odvisnosti, občutek ujetosti in nezadovoljstvo so že tako pogosti pojavi, da skoraj ne srečamo osebe, ki je ne bi pestila vsaj ena od teh težav.

Ko smo soočeni z zaskrbljujočo ali celo zastrašujočo diagnozo ali z neprijetnimi simptomi, bolečino in psihičnim trpljenjem je prav, da posežemo po vseh neškodljivih razpoložljivih sredstvih za ublažitev simptomov in omejitev škode organizmu. Ni pa prav potlačiti simptomov in zanemariti vzrokov, saj se bodo težave skoraj zagotovo ponovile, če ne bomo v svojem razmišljanju, doživljanju, ravnanju, zavedanju in zavesti ničesar spremenili. Razmislimo! Kaj se dogaja z našim življenjem? Kaj se je z nami dogajalo v preteklih mesecih?

Res je, da smo pri sebi težko objektivni in ko trpimo, si običajno sami težko pomagamo. V tem primeru nam lahko na pomoč priskočijo svetovalci, terapevti in zdravilci tako, da nas pospremijo na poti iskanja vzrokov svojih težav in na poti osebne in duhovne rasti. Ta nam bo pomagala poiskati izgubljeno ravnovesje in notranji mir, ki ju potrebujemo za ozdravitev. Ponudijo nam lahko neškodljive pristope, naravne preparate, prehrano in vedenjske spremembe, ki nas bodo pri tem podprle in nam pomagale iz začaranega kroga škodljivih vzorcev obnašanja, ki nam povzročajo psihofizično bolečino.

Obljube o čudežnih ozdravitvah in pretiravanja ne pomenijo nujno tudi zanesljive in etične obravnave. Rezultati, etičnost, človeškost in poštenje so tiste lastnosti, ki jih mora imeti oseba, s katero se boste podali na to pot. Kolikor je ljudi, toliko je resnic in toliko je pravih poti.

Človek, kot naravno bitje je ob rojstvu »opremljen« z vsem potrebnim za preživetje. Če se zdravo prehranjuje, živi zmerno in v skladu z naravnimi zakoni ter svojim višjim jazom, je uravnovešen in zdrav. Vemo pa, da je v današnjem času in v naši družbi to skoraj nemogoče, saj smo že od otroštva naprej izpostavljeni pritiskom, prisilam, normam, pričakovanjem, čustvenim pretresom, osamljenosti, pomanjkanju ljubezni, onesnaženju … Zato živimo v strahu, jezi, ogroženosti, razvrednotenju, obupu, tesnobi in drugih neprijetnih čustvenih stanjih, ki v človeku rušijo ravnovesje z vrsto bioloških in kemičnih reakcij, ki jih ta čustva sprožijo. Na srečo je naš organizem popolna stvaritev narave in nenehno stremi k vzpostavljanju izgubljenega ravnovesja. To pogosto občutimo na boleč način: v obliki nelagodja, simptoma ali bolezni, ki pa s tega vidika gledano niso naši sovražniki, temveč poskus našega organizma, da z vrsto bioloških procesov ponovno vzpostavi ravnovesje in s tem zdravje. Telo nikoli ne dela proti sebi.

Bolezen ni nikoli samo na telesu in nekaj ločenega od nas. To smo mi sami, zato je treba pozdraviti svoje življenje. To, kar počnemo danes, ustvarja naš jutri, zato bodimo dobri in odgovorni do sebe in do vsega, kar je.

Romina Salvi
Naturopatski center Aureus

www.naturopatija.si

Namig meseca – žajbelj, čudovito darilo narave z naših vrtov

Na naših vrtovih in v našem okolju uspeva neverjetna zdravilna rastlina številnih vrlin, ki sedaj cveti in s svojimi aromatičnimi cvetovi privablja čebelice. Že od srednjega veka je znano, da žajbelj blagodejno deluje na vnetja ustne sluznice, dlesni, žrela, grla, želodca, uravnava prebavo (proti driski, napihnjenosti…) znižuje nivo sladkorja v krvi, lajša glavobole, prekomerno znojenje, kot tudi vročinske oblive in druge težave, ki spremljajo menopavzo. Učinkovita je tudi za čiščenje kože, pri aknah in kot tonik za krepitev las.

Ali ste vedeli da novejše študije odkrivajo in dokazujejo njene vedno nove zdravilne lastnosti, med katerimi je tudi učinkovito izboljšanje spomina in koncentracije (demenca, Alzheimerjeva bolezen) ter povečanje kostne gostote pri osteoporozi. Toda previdno! Eterično olje žajblja vsebuje tujon, ki je toksičen, zato dolgotrajno uživanje alkoholnih izvlečkov iz žajbljevih listov ni priporočljivo. Prav tako ni priporočljivo dolgotrajno uživanje žajbljevega mleka (poparek žajbljevih listov, ki ga pripravimo z mlekom). Vodni izvlečki ali poparki iz žajbljevih listov pa tujona ne vsebujejo, ker se v vodi ne topi. Uživanje žajblja je odsvetovano nosečnicam in doječim materam, izogibati se ga morajo ljudje z epilepsijo, pazljivi pa morajo biti tudi diabetiki. Pri dolgotrajni uporabi ali čezmernih količinah (če je dnevna količina večja od 15 g) se lahko pojavijo neželeni učinki, ki so posledica prisotnosti tujona.