Družbene teme

Z Živo knjižnico do strpnejše družbe

Gotovo se še spominjate časa, ko ste v zavetju svoje sobe prebirali najljubšo knjigo in vas je zgodba tako pritegnila, da ste se počutili, kot bi bili del nje. V otroštvu smo si najbrž vsi želeli, da bi glavni junak v knjigi oživel, nas prijel za roko in popeljal s seboj na čudežno popotovanje. Ali pa vsaj spregovoril besedo, dve, nam odgovoril na kakšno vprašanje, nas pogledal v oči in rekel, da razume, kaj doživljamo. Želje se velikokrat uresničijo, šele ko smo pripravljeni na soočenje z našimi temnimi platmi, saj nam šele takrat lahko odženejo meglo in izostrijo pogled.

Med povzročitelje megle in popačenega pogleda na svet nedvomno sodijo tudi najrazličnejši stereotipi in predsodki, zaradi katerih veliko ljudi postane tarča napadov in izključevanja, ko jih širša okolica ne sprejema zaradi njihove spolne usmerjenosti, barve kože, bolezni, življenjskega stila in podobno. In prav stereotipov so se s projektom Živa knjižnica lotili v zavodu Primorsko svetovalno središče.

Minuli teden, v torek in sredo, so v koprski Taverni knjige prav zares oživele, bralci pa so se znašli iz oči v oči z junaki, ki so jim odgovarjali na vprašanja o njihovem življenju. Zgodbe junakov so bile različne, takšne, o katerih navadno zelo težko spregovorimo, pa bi morali govoriti. Vsi junaki zgodb se namreč zaradi svojih osebnih okoliščin, identitete ali poklica soočajo z družbenimi stereotipi, predsodki in diskriminacijo.

Ob vstopu v knjižnico se je moral vsakdo najprej registrirati, nato je prejel člansko izkaznico, navodila za ravnanje s knjigami in si iz kataloga izbral knjigo. Izbiral je lahko med naslovi, kot so Oseba, ki je prebolela anoreksijo /bulimijo, Oseba z izkušnjo izgube spomina, Begunka, Istospolna oseba, Transpolna oseba, Biseksualka, Spolno fluidna oseba, Ulični glasbenik, Nekdanji samomorilec, Oseba z izkušnjo medvrstniškega nasilja, Oseba, ki je prebolela depresijo …

Projekt Živa knjižnica je nastal leta 2000 na Danskem, ko je zaradi medvrstniškega nasilja umrl mlad fant. Njegovi prijatelji so se projektom spravili nad družbene stereotipe in kar sedem dni opozarjali na njihove posledice. V Slovenijo je Živa knjižnica prispela pred desetimi leti, danes pa je v nacionalno mrežo izvajalcev projekta vključenih 16 mest.

Bistvo prebiranja živih knjig predstavlja osebni kontakt z osebami, ki jih morda ne bi nikoli spoznali, v pogovoru z njimi pa lahko bralec ozavesti svojo napačno predstavo o določenih ljudeh in jih vidi v drugačni, realnejši luči, neobremeni s predsodki.

Stereotipi so posploševanje delno točnih, vendar večinoma nepreverjenih in površnih sodb o človeku, skupini ali skupnosti na osnovi njihove skupinske pripadnosti in nespremenljive, toge, izkrivljene predstave, ki ne upoštevajo družbenih sprememb in individualnih razlik ter spodbujajo družbene predsodke. (Ule, 2004)

Stereotipi so neke vrste temelj za predsodke, saj lahko služijo kot sredstvo za njihovo izoblikovanje. So predstopnja predsodkov. Stereotipe je sicer težko, a vendarle mogoče omiliti, predsodke pa skoraj nemogoče.

V vlogi žive knjige je sodelovala tudi Maja, 25-letna študentka, ki je prebolela anoreksijo. V njenih krempljih se je znašla pri trinajstih letih, bila večkrat hospitalizirana, zdaj pa teče četrto leto, odkar je svojo bolezen dala na čevelj.

Maja: “Naslov moje knjige je “Oseba, ki je prebolela anoreksijo”, čeprav sama pravim, da nikoli ne bom pozdravljena, temveč “zazdravljena”.

Majo so si v dveh dneh izposodili petkrat, izposojevalci pa so imeli podobne težave s hrano ali pa so nekoga s tovrstnimi težavami poznali in želeli poglobiti svoje znanje, da bi jim lahko pomagali.

Maja: “Spraševali so me o tem, kdaj so se težave začele, kje vidim vzrok zanje, kako je potekalo samo zdravljenje, kako sem prišla do odločitve za zdravljenje ter za nasvet vsem, ki se soočajo z motnjami hranjenja.”

Vsem, ki se še niso uspeli iztrgati iz oklepa anoreksije ali drugih oblik motenj hranjenja, Maja svetuje vztrajnost, saj je zdravljenje zelo počasen proces, vsekakor pa priporoča strokovno pomoč v obliki individualne ali skupinske terapije in zatrjuje, da je z močno voljo in odločenostjo uspeh zagotovljen.

Matic, ki ima za seboj izkušnjo poskusa samomora, je bil v dveh dneh izposojen osemkrat.

Matic: “V preteklosti so bili moji bralci ljudje s podobnimi izkušnjami, tu pa sem imel t.i. radovedne bralce, takšne, ki ne poznajo problematike in se želijo informirati.”

Koprski bralci so dokazali, da jim gre podiranje stereotipov dobro od rok, saj so v knjižnici zabeležili kar 110 izposoj. Organizatorji se zato že veselijo oktobra, ko bo Živa knjižnica ponovno odprla svoja vrata.

Nataša Fajon