AKTUALNO

Vrag je vzel šalo – izdaja nas lastna država.

Dominacija formalizma v slovenskem družbenem sistemu bi se morala izražati kot splošni interes in si ga birokracija pripisuje sama sebi. A kolektivna državna zavest v hiperbirokratični in skorumpirani državi narodu ponovno potrkuje na živce. Podjetja, ki uspešno poslujejo, kmetovalci, sadjarji in vinogradniki imajo vedno večje težave z birokratskimi nesmisli, saj praktično ne dobivajo od institucij nobene podpore. Kje tiči problem administrativnih bremen državljanov ter konstantnega slabšanja poslovnega okolja v Sloveniji, ki ima znatno večji potencial?

V mesecu aprilu smo v Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev dosegli magično število 20.000 zakonov in podzakonskih aktov, medtem ko smo jih imeli leta 1991 2000. Ne toliko evropski uradniki, ampak slovenski, ki nastavljajo nove in nove ovire, zaradi česar se kmetje sploh niso pripravljeni prijaviti na razpise za subvencije, dušijo slovenski gospodarski razvoj. Nemogoče je, da bi kmetje poznali 42 zakonov in 4000 predpisov, ki se dotikajo kmetijstva, kaj šele da bi sledili spremembam, ki se dogajajo. Neživljenjsko? Slovenske banke so od začetka osamosvojitve skoraj vedno v izgubah, njihov dolg mora kriti narod in seveda dragi tuji krediti. Kriminal? Javna uprava je presegla mejo učinkovitih uradnikov, javni zavodi na področju zaposlovanja ali zdravstva pa delujejo, kot da se v njih preliva birokracijska skrivnost, kar navzven deluje kot zaprta korporacija, ki potemtakem nasprotuje javnemu mnenju. Kar se tiče obdavčitve dela, v Sloveniji je 42,7-odstotna, medtem ko je povprečna obdavčitev v drugih evropskih državah 36-odstotna. Kakšno je realno stanje državne moči? Kot kaže, smo zaradi izkoriščanja poslovanja uradništva postali žrtve družbenih sistemov malodane vsi. Kot da je birokracija krog, ki ga nihče ne more zapustiti.

O konkretnih predlogih za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje birokracijskih postopkov so v maju razpravljali tudi izvoljenci ljudstva na izredni seji državnega zbora. Pri oblikovanju predlogov ukrepov za odpravo administrativnih bremen in ovir so ključna združenja iz gospodarstva, kmetijstva ter posamezni državljani RS izpostavili 70 – 80 ključnih ukrepov oziroma konkretnih predlogov za odpravo teh ovir. Za bolj konkurenčno okolje, dvig produktivnosti, dvig dodane vrednosti, vzpostavljanje pravne države, boljše upravljanje podjetij in spodbujanje investicij je poenostavitev postopkov ter regulativ, ki so predolgi ali prezapleteni, kot tudi prostorske zakonodaje nujen dolg prihodnjim generacijam.

Če je birokracija res imaginarna država, vzporednica resnični državi, ter po političnih filozofijah velja za duhovnost države, smo umazani. Prekleto umazani in zapacani. Cilji družbenega oziroma državnega sistema se zažirajo v mala, srednja podjetja. Resničnim potrebam po enostavnih rešitvah v konkretnih situacijah v birokratični hierarhiji znanja (oziroma bi to morala biti) se uradni aparat v kratkem času mora podrediti ljudskim zahtevam ali pa se bo moč sistema sesula sama vase. Še enkrat – vrag je vzel šalo – mogoče bi se res morala.

JANJA NAPAST