VOLILNA PRAVICA

Volilna pravica Slovenk je uradno stara 73 let

Slovenija, 13. avgust 2018
11. avgusta je minilo 73 let, odkar so volilno pravico v Jugoslaviji uradno pridobile tudi ženske. Slovenske ženske so sicer lahko volile že prej, a so jim to pravico večkrat odvzeli ali kako drugače onemogočili njeno izvedbo.

Foto: Inštitut za delavske študije

V mednarodnem pravu je bila ženska volilna pravica uvedena leta 1948, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic. Dodatno jo je potrdila Konvencija o odpravi diskriminacije žensk, ki so jo združeni narodi sprejeli leta 1979 in natančneje opredeljuje določbe iz splošne deklaracije. Veljati je začela 3. septembra 1981, ko jo je sprejelo 20 držav.

Na Slovenskem so volilno pravico uvedli leta 1848. Na takratnem zborovanju v Gradcu so štajerski deželni stanovi sklenili, da lahko ženske volijo s posredniki. Leto kasneje so volilno pravico uzakonili za mladoletnice preko skrbnika, poročene ženske preko moža, za vdove, ločene in neporočene ženske pa preko posrednika.

Uveljavljanje uzakonjenih določb pa so onemogočila glavna deželna mesta, ki so sprejela svoje, posebne statute za urejanje volilne pravice.

Po zlomu absolutizma leta 1861 so volilno pravico povezali z davčnim cenzusom – koliko neposrednih davkov je državljan plačal – in izobrazbo – volili so lahko tudi duhovniki, učitelji, profesorji, uradniki – ni pa bila povezana s starostjo in spolom.

Kasneje, v obdobju vzpona liberalizma, so na deželni ravni lahko volili le moški – od leta 1884 na Koroškem in Kranjskem, od leta 1904 na Štajerskem in od leta 1908 v Istri. Le na Goriškem volilna pravica ni bila odvisna od spola.

Davkoplačevalke so volilno pravico na Kranjskem dobile leta 1886, v Ljubljani pa leto kasneje, a kaj, ko niso smele na volišče. Slednje so jim dovolili šele leta 1910, ko so zanje odprli vrata posebnega volišča, kjer so lahko oddale svoj glas.

Prve volitve po novem volilnem redu so potekale 23. aprila 1911. Za žensko volišče v Ljubljani je bilo določeno poslopje dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti, v zgradbi, kjer so danes prostori slovenskega zunanjega ministrstva.

Foto: YT

Ženske so sicer pomembno vplivale pri nastanku narodnega gibanja, saj so delovale v različnih ženskih društvih, podpirale ustanavljanje slovenskih šol, med prvo svetovno vojno so zbirale podpise za podporo Majniški deklaraciji, leta 1897 so v Trstu ustanovile časopis Slovenka, 1902 pa je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici.

Po prvi svetovni vojni so se za uvedbo ženske volilne pravice zavzele vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska), a je Kraljevina SHS vse njihove zahteve zavrnila.

15. maja 1920 je bila sprejeta splošna volilna pravica na občinskih volitvah, ki je določala le starostno mejo 21 let, ni pa bila vezana na spol. S tem so Slovenke prvič dobile volilno pravico, a le za kratek čas, saj so liberalci v Beogradu že 17. februarja 1921 to uredbo črtali.

Splošna volilna pravica je bila znova uveljavljena leta 1942, saj je narodnoosvobodilno gibanje v letih 1942-1944 nekajkrat pripravilo volitve, na katerih so lahko volile tudi ženske, pravno-formalno pa so Slovenke lahko znova stopile na volišča 11. avgusta 1945.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

(Ne)prisotnost žensk v medijih