FOTOGRAFSKA RAZSTAVA

V galeriji AvanTuristica so odstrli dediščino Slovenije

Portorož, 19. januar 2018

Katedra za kulturni turizem UP FTŠ Turistice in Društvo popotnih fotografov in fotoreporterjev sta včeraj v galeriji AvanTuristica pripravila zanimivo fotografsko razstavo »Odstrta dediščina Slovenije«, s katero vstopamo v Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Razstava bo na ogled do 1. marca 2018.

Foto: Aleš Gačnik

Avtorji razstavljenih del v galeriji Turistice so Aleksandra Jereb, Arne Hodalič, Boštjan Zajc, Gal Kušar, Iztok Bončina, Katja Bidovec, Kristina Brumat, Mankica Kranjec, Marjan Gresl, Martina Budal, Nataša Hostnik, Tomaž Velechovsky in Tone Štamcar, razstavo pa so postavili Iztok Bončina, Milka Sinkovič in dr. Aleš Gačnik.

Po besedah dr. Aleša Gačnika, nas fotografska razstava »Odstrta dediščina« na zelo komunikativen način vpeljuje v prvo evropsko leto kulturne dediščine in v novo ero slovenskega turizma, ki bo naslednja štiri leta še kako kulturno zaznamovana. Prvi dve leti bosta prioritetno povezani s kulturo oz. kulturnim turizmom, tretje in četrto leto pa z gastronomijo oz. gastronomskim turizmom.

Vstop v evropsko leto kulturne dediščine je po njegovih besedah zaznamovan z najrazličnejšimi dogodki in projekti, s katerimi želijo vzbuditi zanimanje za odkrivanje in raziskovanje bogate ter raznolike kulturne dediščine, povečati zavest o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek skupne evropske identitete.

Kot dodaja avtor besedila ob razstavi, je poudarek desetih evropskih iniciativ v letu 2018 namenjen spodbujanju zanimanja za kulturno dediščino v javnosti, še posebej pri otrocih in mladini. Kulturna dediščina nam namreč pomaga razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost, kar se odraža tudi v nacionalnem, morda preveč patetičnemu sloganu: “Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost”.

Foto: Aleš Gačnik

O fotografski razstavi »Odstrta dediščina« je zapisal, da priča o komuniciranju in deljenju dediščine, tako snovne kot še zlasti nesnovne.

»Navdaja nas z občutkom spoštovanja do ohranjanja številnih tradicionalnih znanj in veščin, pa naj gre za peko kruha, lončarstvo, solinarstvo, splavarjenje, planšarstvo in bloško smučanje, ali za še vedno živo tradicionalno pustno kulturo, plesno in glasbeno izročilo. Opozarja nas na monumentalno arhitekturno dediščino, krhkost premične kulturne dediščine, kot tudi na pomen raziskovanja in varovanja kulturne dediščine. Predvsem pa naj nas razstava izprašuje, kako misliti kulturno dediščino v turizmu in kako jo vključevati v strateško kreiranje turističnega razvoja,« Gačnik poziva k razmisleku.

Spremno beedilo razstave je zaključil z opomnikom, da brez sodobnih znanj ne bo šlo, še zlasti ne brez tistih, ki nas vodijo h kreativnemu in inovativnemu povezovanju dediščine s turizmom!

»Zato potrebujemo nov tip kritičnih, senzibilnih in odgovornih turističnih profesionalcev, ne le v tujini, ampak še zlasti na Slovenskem. Zato potrebujemo univerzitetni študijski program Kulturni turizem, ta pa potrebuje, ne le v času Evropskega leta kulturne dediščine 2018, ampak vsaj še v nadaljnjih štirih letih, veliko moje, tvoje, naše in vaše naklonjenosti in podpore, tako na ravni fakultete, kot univerze! To je naša skupna odgovornost in razvojna priložnost hkrati,« je bil jasen Gačnik.

Povezane vsebine:

Vodnjaki v Piranu hranijo številne življenjske zgodbe

Piransko pokopališče skriva zanimive zgodbe iz preteklosti