GOSPODARSTVO IN TURIZEM

Uspešna sezona in minus v blagajni

»Nekoč masovno obiskani Portorož danes (zlasti v zimskih mesecih) sameva, turistični menedžerji pa se kljub ogromnim dolgovom in izgubam gostinskih podjetij hvalijo z uspehi,« je poudaril Franc Krajnc v uvodu okrogle mize o 120-letnici portoroškega turizma, ki jo je priredil v začetku septembra v hotelu Marko v Portorožu.

Drago Mislej Mef (urednik izolskega tednika Mandrač) ter Franc Krajnc

Povabljeni gostje za okroglo mizo so bili vsestranski Drago Mislej Mef (urednik izolskega tednika Mandrač), direktor Turističnega združenja (TZ) Portorož Igor Novel in predavatelj na Fakulteti za turistične študije Turistici Tomi Brezovec. Žal je stol predstavnika Občine Piran, ki se ni odzvala vabilu, ostal prazen.

Drago Mislej je vprašal, kaj sploh pomeni turizem v naši državi, saj ni niti posebna gospodarska panoga.

»Številke o obisku malo povedo, razen lastnikom hotelov. Ali je turizem pripomogel, da se kraj razvije v bolj sodobnega in prijaznega domačinom?,« se je vprašal in pošalil, da je v Izoli lažje, »ker smo tam glavni domačini«. Dodal je, da bi lahko imeli v Izoli več hotelov, kot jih je v Portorožu, »a bi tudi mi postali gostje v svojem kraju«. Tega pa nočejo.

Ena prvih nalog, ki jo je dobil Igor Novel ob prevzemu TZ Portorož, je po njegovih besedah, da koordinira izdelavo nove turistične strategije za Portorož: »Z njo bomo dobili pot naprej, zaključek pa bo akcijski načrt. Ugotovili smo, da nimamo upravljalca destinacije«. Poudaril je še, da so naše prednosti predvsem varnost, prijaznost prebivalcev, ustrežljivost in strokovnost gostinskih delavcev. Po anketah med gosti piranske občine so se slabše izkazali čistoča, možnosti nakupov in plaža.

Dušan Puh starejši je v razpravi opozoril, da so nosilci našega razvoja gradbeni lobiji, Dušan Puh mlajši pa, da je hrup eden naših največjih problemov. »Zgradili smo Avditorij, da bodo tam koncerti, ne pa povsod drugod. Mi bi morali postaviti pogoje hotelirjem, kaj lahko počnejo z našim krajem,« je prepričan.

Franc Krajnc, ki je vodil pogovor, je opozoril na gospodarske kazalce, ki kažejo neto čisto izgubo v panogi (podatki so v okvirju). Zato se Tomi Brezovec sprašuje, kako lahko govorimo hkrati o uspešni sezoni in minusu v blagajni?

Odgovor moramo poiskati sami.

Danica Cmrečnjak

Zgodovinski razvoj portoroškega turizma

Portorož je bil prvič omenjen že v 12. stoletju, in sicer kot Sv. Lovrenc v povezavi z nekdanjim znamenitim benediktinskim samostanom. V zgodovini je dobival različna imena: St. Lorenz, pozneje Marija Rosenkranz oziroma Pristanišče rož. Ime Portorož se je prvič pojavilo 1894. leta. Kraj Portorož v skladu z zakonom o dvojezičnosti nosi ime Portorož – Portorose.

Zgodovinski zapisi pričajo, da je leta 1201 beneški dož Dandolo  na plovbi z ladjami do Trsta in naprej do dalmatinskih mest zaradi neurja poiskal zatočišče v Piranskem zalivu in je ob tej priložnosti obiskal tudi mestece Piran. Leta 1380 je zatočišče za svoje ladje v portoroškem zalivu našel beneški admiral Carlo Zeno. Tukaj je namreč pripravljal svojo floto za spopad z Genovežani pri Chioggi. Leta 1522 naj bi si Portorož ogledal tudi cesar Konrad IV. Sredi 15. stoletja je Janez Kapistran začel graditi samostan sv. Bernarda na Bernardinu, čigar ostanki so vidni še danes.

Za prvo pomembnejšo gradnjo na griču Sv. Lovrenca (kjer danes stoji GH Metropol) velja omeniti Vilo Vesno. Na lokaciji, kjer danes stoji Palace hotel (s prvotnim imenom Kurhotel Palace),  je stala manjša kemična tovarna, ki jo je konec prejšnjega stoletja zgradila solinarska družba. Morda malokdo ve, da je bil v Portorožu prvi ognjemet že leta 1864.
 

Začetki zdraviliškega turizma

Portorož je začel svojo zgodovinsko turistično pot z uvajanjem zdraviliškega turizma. Tudi znameniti Palace hotel je nosil ime Kurhotel (zdraviliški hotel). Leta 1879 je začel piranski zdravnik G. Lugnana v Sečoveljskih solinah zdraviti revmatične bolnike s solinskim blatom in slanico. Leta 1894 so v Portorožu ob morju (nasproti današnjega Grand hotela Portorož) zgradili prvo zdravilišče – stabilimento balneare. Glas o zdravilni moči solinskega blata in ugodni klimi se je začel širiti naokrog, a še vedno ne moremo govoriti o turistični sezoni v današnjem pomenu besede.

V takratnih letih  je bil Portorož znan tudi po lepih vilah, sicer pa je bil kraj relativno prazen. V Portorož  so v letih 1900 prihajali le bogati  (plemiči, avstro-ogrski oficirji, pa tudi že lastniki kapitala). Vse je že kazalo, da bo treba storiti nekaj pomembnejšega za privabljanje  večjega števila gostov, saj ni bilo turističnih nastanitvenih zmogljivosti.

Zgodovinska prelomnica: pred 120 leti (leta 1897)  začetek gradnje  Kurhotela Palace

Že v letu 1890 (v času Avstro-Ogrske) je bila v Portorožu ustanovljena delniška družba, katere glavni delež je imela  pivovarna Puntigam iz Gradca. Takratni zainteresirani delničarji so sklenili, da bo treba v obmorskem Portorožu postaviti markantni turistični objekt. Leta 1897, torej pred 120 leti, so začeli graditi Palace hotel, ki so ga svečano odprli sredi avgusta leta 1910. Palace hotel je pozneje menjaval lastnike. V začetnih letih delovanja so to bili družina Weiss iz Trsta in pozneje družina Cosulich (Kozulić), hrvaški državljani iz Trsta.
Po kapitulaciji Avstro-Ogrske 1918. leta je v teh krajih zavladala fašistična Italija. Oktobra 1943, po kapitulaciji fašizma, so sem pridrli Nemci, maja 1945 pa je prispela  v Portorož  Titova partizanska vojska. Takrat o turizmu v pravem pomenu besede ni bilo ne duha ne sluha. Morda malokdo ve, da je  OZNA  imela v tretjem nadstropju hotela Palace sobo za zaslišanje nasprotnikov tedanjega režima. Tam je bil zaslišan tudi danes že pokojni nekdanji član OZNE oziroma KNOJ-a Franc Repič iz Lucije.

Številni gospodarji

Morda je treba omeniti, da so bili na tem območju različni gospodarji. Kratek čas Napoleonova Francija, nato do leta 1918 Avstro-Ogrska, nato dobrih 25 let fašistična Italija, sledila je nemška okupacija Istre. Po težkih pogajanjih, maja 1945 smo dobili cono B STO (Svobodno tržaško ozemlje), ki se ji je reklo mala državica.  V Jugoslaviji smo živeli skoraj 47 let, od leta 1992 živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji. Leta 1928 je tudi na tem območju nastopila ostra zima, ko so v hotelu popokale celo cevi centralne kurjave. Uničeno je bilo domala vse mediteransko rastlinstvo, vključno z oljčnimi nasadi. V Evropi je takrat nastala tudi huda ekonomska kriza, ljudje so bili lačni, željni sprememb. Hitler je septembra 1939 zanetil vojno širokih razsežnosti in za dobrih pet let je bil ustavljen tudi razvoj tukajšnjega turizma.

Prva turistična sezona v Portorožu leta 1951

Lahko z gotovostjo trdimo, da se je prva omembe vredna turistična sezona v Portorožu pričela šest let po končanju druge svetovne vojne leta 1951, a je trajala le dobre tri mesece. Vodstvo hotela Palace je takrat prevzel kapetan fregate,  danes že pokojni Adolf Cvirn, ki je dolga leta odlično vodil podjetje.

Jugoslavija se je  leta 1960, z odpravo nekaterih vizumov, v celoti odprla za turizem. V letih 1969 – 1976 je bilo v Portorožu zgrajenih kar 19 novih modernih hotelov in depandans. Začel se je množični turizem. Portoroške hotele si je leta 1971 ogledal tudi maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. Zlasti je treba poudariti, da je v takratnih letih pod vodstvom direktorja portoroške igralnice Antona Nina Spinellija  igralnica financirala pomembno in prepotrebno turistično infrastrukturo (marino, Avditorij, letališče, pločnike, ceste …).

Zaključek

Ob 120-letnici začetka portoroškega turizma bi se morali vprašati, kam dejansko »plove« naš turizem,  zakaj prihaja do tako lahkotnih, zlasti pa poceni prehajanj hotelov v tuje roke, kakšen je vpliv lokalne skupnosti,  zakaj smo v letih 1975 – 1980 opustili masovni turizem in si dokaj nepripravljeni zaželeli individualne bogate goste ter ali je nujen razmislek o tem, zakaj v zadnjih letih ni bilo uresničenega nobenega večjega projekta za promocijo naše turistične destinacije?   

Povezane vsebine:

Igor Novel: “Rast destinacije bomo dosegli le z boljšo uporabo obstoječih zmogljivosti.”

»Tu se zbiramo tisti, ki smo odprti do novih znanj in spoznanj«/a>

Je piranska občina prijazna do domačinov in obiskovalcev?

Tomi Brezovec: »Čez dvajset let turizem zagotovo ne bo tak, kot ga poznamo danes«

Istra je izjemen, a nadvse občutljiv potencial

Franc Krajnc