MLADI

Ujeti v mrežo družbenih omrežij

Društvo študentov psihologije Slovenije, v sodelovanju z Društvom študentov psihologije v Mariboru in Društvom študentov biopsihologije v Kopru, je od 6. do 13. oktobra organiziralo deseti izobraževalni projekt »Kako si?«. Rdeča nit vseh aktivnosti, ki so potekale v Ljubljani, Mariboru in Kopru, je bil vpliv družbenih omrežij na posameznika, družbo in medosebne odnose.

Foto: arhiv Kako si?

Vsako leto v okviru Dneva duševnega zdravja organizatorji enotedenskega projekta »Kako si?« priredijo pestro paleto dogodkov, od okroglih miz in pogovorov, do delavnic, literarnih, filmskih in gledaliških večerov z izbrano tematiko. Namen projekta je ozaveščenje javnosti o pomenu duševnega zdravja ter pridobivanje teoretičnih in praktičnih psiholoških znanj, ki pomagajo pri krepitvi in vzdrževanju želene ravni osebnega zadovoljstva in psihičnega blagostanja.

Osrednje vprašanje letošnje izdaje je bilo “Kako se osvoboditi mrež družbenih omrežij?”. Za temo so se odločili, ker imajo družbena omrežja vse večji vpliv na človekovo vsakdanjost. V zadnjem desetletju smo lahko tudi v Sloveniji spremljali porast njihove uporabe. Po raziskavi, ki jo je opravilo društvo Valicon leta 2016, ima skoraj vsak drugi Slovenec, star med 15 in 75 let, ustvarjen Facebook profil, od teh ga dnevno uporablja dobrih 70 odstotkov. Mlajše generacije pa preživijo največ časa na Snapchatu in Instagramu, kar ju uvršča na drugo in tretje mesto najbolj priljubljenih družbenih omrežij v Sloveniji.

Družbena omrežja uporabljamo za komunikacijo, deljenje mnenj in idej, z njimi pa tudi vsem pokažemo, kaj počnemo in si tako konstruiramo namišljeno podobo.

“Ljudje ustvarjamo vtise s pomočjo družbenih omrežij. Za to se poslužujemo različnih strategij, najbolj pa samopredstavljanja in samopromocije,” je izjavila Špela Selak, magistrica psihologije, na eni izmed okroglih miz projekta, na kateri sta sodelovala še psiholog in aktivist Matic Munc ter docent s področja psihologije osebnosti Sebastjan Kristovič.

Obstajajo temne in svetle plati ogromne mreže, ki ti v sekundi omogoča, da se povežeš z družino in prijatelji, tudi z idoli in celo neznanci, ne glede na to, na katerem koncu zemeljske oble živijo. Ta bližnjost, ki pa je hkrati oddaljenost, po besedah moderatorke okrogle mize, novinarke Mance Košir, prinaša vedno bolj “naporne in vprašljive” medosebne odnose.

Foto: arhiv Kako si?

Družbena omrežja lahko predstavljajo okno v svet, a tudi cono udobja, v kateri si na varnem pred osebnim stikom z ljudmi. Kot je rekel Kristovič: “Odtujenost je varnost.” Ta vidik lahko opazimo predvsem v razmerjih na daljavo, ki omogočajo manj boleči razpad, osebama pa se ni treba nikoli več soočiti.

Po besedah Munca tehnologija in družbena omrežja niso imanentna potreba človeka, ki pa že od nekdaj ne zna primerno ravnati s stvarmi, ki jih izumi in so mu dane, ter tako prestopi mejo in pade v zasvojenost. Temu v izogib si je dobro postaviti meje in tako onemogočiti tehnologiji, da ona nas uporablja.

Poleg zasvojenosti imajo družbena omrežja še druge negativne vplive na naše duševno zdravje. Nizka in zmanjšana samopodoba, upad možnosti koncentracije, povečana ali nenadna socialna anksioznost, povečana utrujenost in stres so le nekateri od znakov, da so nas družbena omrežja omrežila. Izjemno pomembno je prepoznati te znake ter se za svoje zdravje in srečo postopoma odklopiti od različnih platform. To pa je lažje, če preusmerjamo misli k drugim rečem. Psihologi priporočajo “offline” druženje, kjer komunikacija poteka iz oči v oči in ne več z zaslona na zaslon, ter razne športne in rekreativne aktivnosti, ki človeka zaposlijo.

Če pa ugotovite, da ne zdržite brez platform in občutite tesnobo ali nemir, ko se jim odpoveste, lahko obiščete svetovalnico LogOut, specializiran center pomoči pri prekomerni rabi interneta.

Povezane vsebine:

“Znanje je moteče, ker je orožje, s katerim se lahko uprete gospodarju”

Ali sem nor?

“Na mladih svet stoji. Zakaj ne bi tudi Izola?”

Mojca Vojska: Ni pomembno, kdo vodi mladinski center, ampak kako ta oseba vidi mlade

Mladi nam sporočajo, da nimajo za kaj živeti

Kriss Dassena