SKOZI ČAS

Tovarna ribjih konzerv De Langlade

Tovarna De Langlade je v Kopru (Bošadragi) delovala od leta 1925 do 1959. Sedež firme je bil v Genovi, podružnica v Trstu, ustanova (tovarna) pa v Kopru. Lastnik tovarne je bil Attilio De Langlade iz Genove.

Foto: Ženske pri delu, fotografijo posredovala Majda Santin

Kot nam je povedala Majda Santin, je bil njen oče, Mario – Walter Santin, leta 1953 imenovan najprej za vršilca dolžnosti direktorja tovarne ribjih konzerv, kasneje pa za direktorja. (odločba o imenovanju na fotografiji)

Foto: Kolektiv, ko je v tovarno prišel gospod Santin – na skrajni desni slike, fotografijo posredovala Majda Santin

Foto: Odločba o imenovanju za direktorja, fotografijo posredovala Majda Santin

Foto: Dvorišče, kjer so sušili ribe, fotografijo posredovala Majda Santin

V tovarni so proizvajali sardine v olju, filete v olju, tune in škombre v olju, slane ribe ter stisnjene papaline. Ribe so solili sami in jih pozimi predelovali v filete. Svoje izdelke so izvažali v Jugoslavijo in v Trst. Nadja Terčon je v prispevku “Razvoj industrijskega ribištva na slovenski obali v letih 1945-1959” zapisala, da je bilo v letih 1947—1950 v tovarni zaposlenih 92 delavcev. Nekaj več kot 90 % je bilo žensk. V administraciji pa je bilo zaposlenih 6 delavcev.

Po besedah Majde Santin se je tovarna De Langlade leta 1958 preimenovala v Ikro in se leto kasneje združila v Kombinat konzervne industrije Delamaris Izola. Po združitvi je počasi ugašala zaradi gradnje Luke Koper.

Majdin oče je po propadu tovarne odšel novim delovnim podvigom naproti. Ustanovil je Mlekarno Dekani, kjer je delal tri leta, saj se je potem združila z Agrario.

K. P.

Povezane vsebine:

Stečajni postopek Slavnika trajal dvajset let

Na brolih so se včasih zbirali trgovci