GOSPODARSTVO IN TURIZEM

Tomi Brezovec: »Čez dvajset let turizem zagotovo ne bo tak, kot ga poznamo danes«

Naš sogovornik mag. Tomi Brezovec ni le predavatelj na portoroški Fakulteti za Turizem – Turistici, saj ga pogosto srečujemo povsod, kjer je beseda o turizmu. Dejavno sodeluje pri ohranjanju turistične dediščine in si prizadeva celo za postavitev muzeja turizma.

Kako bi opisali Portorož kot turist, ki je prvič tukaj?

Verjetno bi bil prijetno presenečen nad ponudbo. Ponudba Portoroža in celotne obale je malce posebna. Na geografsko majhnem prostoru je zgoščeno veliko raznolike ponudbe. Ob tem je kar nekaj privlačnosti, ki jih ni moč obiskati drugje. Zagotovo so tu soline s krajinskim parkom in termami na prostem, zdraviliške storitve z blatom in slanico, bližina slikovitega Pirana in nenazadnje stoletna tradicija turizma.

Žal pa pričakovanja tujih turistov, pred prihodom v neznano destinacijo, običajno niso visoka. Relativna neprepoznavnost Slovenije in neinformiranost obiskovalcev ne deluje obetajoče, zato so obiskovalci previdni in niso pripravljeni plačevati visokih cen, saj ne vedo kaj lahko pričakujejo. Zagotovo pa drži dejstvo, da je veliko obiskovalcev zelo zadovoljnih po obisku, saj dobijo za svoj denar veliko več, kot so pričakovali. Visoka stopnja zadovoljstva tako ni nujno le znak odličnih storitev, ampak lahko nakazuje tudi na pomanjkanja trženja.

Kako vidite obalni turizem danes in čez 20 let?

Danes se turizem uspešno »dogaja« v vseh obalnih krajih. Število gostov in njihovih nočitev raste že vrsto let. Se pa je v zadnjih dveh desetletjih ponudba zelo spremenila. Če je v preteklosti turizem slonel na ponudbi hotelov, počitniških domov in kampov, lahko danes ugotovimo, da je segment delavskega turizma popolnoma zamrl, manj pa je tudi prenočišč pri zasebnih sobodajalcih.

Prireditve in organizirani dogodki so danes bolj usmerjeni v množičnost in rekreativne aktivnosti (maratoni, triatloni, kolesarske prireditve …). Manj je zabave z glasbo in plesi na hotelskih terasah, nastopov folklornih skupin in organiziranih izletov. Zlagoma se prebuja zavest, da je tudi kultura nekega prostora lahko razlog za obisk neke destinacije. Obisk v sezonskih mesecih se je zmanjšal, zato je poleti manjša gneča na plažah. Hkrati pa se je povečal obisk v pred in po sezoni. Če torej pogledamo na spremembe v zadnjih dveh desetletjih, smo lahko prepričani, da čez dvajset let turizem zagotovo ne bo tak, kot ga poznamo danes. Menim, da se bo vsaj delno decentraliziral in da bodo v turistično ponudbo vključeni številni prebivalci. Novi trendi pri ponujanju prenočitev (spanje na kavču, airbnb, počitniška izmenjava stanovanj), prevozih (Uber) in podobnih oblikah, ki se in se še bodo razvile, nakazujejo usmeritev turizma k prvobitnim oblikam gostiteljstva, kjer so ponudniki storitev bolj osebno vključeni v turistične storitve.

Katere so bistvene primerjalne prednosti slovenske obale?

Bistvena prednost obalnega prostora je njegova geografska lega. Smo najbližje morje krajem v srednji Evropi, od koder prihaja največji del tujega povpraševanja. Poleg tega je na relativno majhnem koščku obale moč najti zelo raznolike ambiente. Od modernega in urbaniziranega Portoroža, zgodovinskih mestnih jeder Kopra, Izole in Pirana, do naravnih rezervatov. To je zagotovo ponudba, s katero bi ob ustreznem trženju lahko ustvarila mnogo večji prihodek. Pri tem imam v mislih večjo potrošnjo obiskovalcev in ne povečanja njihovega števila.

Kako vidite turistično dejavnost na naši obali danes?

To je vprašanje, o katerem bi lahko zelo dolgo razpravljali. Odgovor je namreč odvisen od različnih dejavnikov, med katerimi so, na primer, vidik s katerega gledate na turizem, časa v letu, geografske lokacije, osebne vpletenosti in drugih dejavnikov. Z vidika gospodarstva je turizma premalo oziroma ima še veliko potenciala v nerealiziranih prihodkih. Turizem tudi ni enako razvit vzdolž celotne obale in nima enake teže v gospodarstvu posameznih občin.

Značilna je tudi časovna in prostorska zgoščenost v poletnih mesecih na južnem delu obalnega pasu, medtem ko je v zalednem pasu ter v hladnejšem obdobju leta turizma veliko manj. Ponudba je zelo raznolika in privablja različne goste, ki pa med seboj niso nujno kompatibilni. Dolgo bi lahko razpravljali tudi o naložbah, smereh nadaljnjega razvoja, trendih… Dejstvo pa je, da vsako leto prihaja več turistov in da zaradi turizma veliko bolje živimo, kot bi brez njega.

Kako pa se je turizem razvijal? Kakšen je njegov vpliv na gospodarstvo?

Turizem nima enake vloge v vseh obalnih občinah. Zagotovo je njegov pomen največji v občini Piran, saj je tu turizem najpomembnejša dejavnost in hkrati največji delodajalec. V Kopru ima turizem manjši vpliv, saj so tu prisotne tudi druge dejavnosti, od transporta, logistike in različnih proizvodnih obratov, do trgovine, bank, zavarovalnic in univerze.

Različna stopnja razvitosti ponudbe izhaja iz preteklosti. Prvi začetki turizma na obali so zabeleženi v začetku 19. stoletja, ko je bilo v Izoli postavljeno termalno kopališče, ki pa ni bilo uspešno, zato je bil projekt opuščen. Nekaj desetletij kasneje zasledimo poskus razvoja v Portorožu, ko je bil narejen načrt za postavitev kopališča pod sedanjim hotelom Metropol, ki pa je ostal le na papirju. Prvi resnejši korak v razvoju turizma je bila izgradnja hotela Porto Rose leta 1891, ki je postavil temelje kasnejšega razvoja. Ta je doživel prvi razcvet s postavitvijo hotela Palace (1910), na drugega pa je bilo potrebno počakati do druge polovice 20. stoletja, ko je bila zgrajena vsa današnja hotelska infrastruktura v obalnih občinah. Prostorski načrti razvoja obale so takrat namenili razvoju turizma prostor med Izolo in Portorožem, medtem ko naj bi bilo območje Kopra namenjeno industriji in transportu.

Posledično je bila izgradnja turistične infrastrukture usmerjena pretežno v Portorož, Strunjan, Belvedere in Simonov zaliv. Ta zgoščenost naložb se pozna še danes. Zagotovo pa to ni ovira za razvoj turizma tudi drugod, saj velika vlaganja niso vedno pogoj za oblikovanje ponudbe. Kopališča, kampi, manjši prenočitveni obrati v zaledju in druga, investicijsko manj zahtevna ponudba, le dopolnjuje ponudbo in s tem prispeva k njeni raznolikosti. Tu smo se dotaknili investicij in finančnega kapitala, ki pa ga je v sedanji konkurenci težko pritegniti brez ustreznih inovativnih projektov in ob zapletenih postopkih pridobivanja raznih dovoljenj. Z gotovostjo pa lahko trdim, da je turizem močno vpet v gospodarstvo našega področja in tako bo tudi v prihodnje.

Turizem je pomemben za razvoj gospodarstva, vpliva na družbo in okolje. Se tega zavedajo tudi predstavniki oblasti?

Zagotovo se. Vsaj na papirju. V vseh strateških dokumentih naših občin ima namreč turizem pomembno mesto. Drugo vprašanje pa je, kako se strategije udejanjajo, kakšna so konkretna dejanja in ukrepi na področju turizma. Ne želim posegati v načine upravljanja in razpravljati o razlogih za posamezne odločitve lokalnih oblasti, a gotovo je, da brez medsebojnega sodelovanja ne moremo izkoristiti vseh priložnosti, ki jih ponuja naš prostor.

Vzemimo na primer obalno cesto, ki predstavlja novo priložnost za razvoj turizma. Brez sodelovanja in usklajevanja načrtov in interesov vsaj izolske in koprske občine, se ta prostor ne bo razvil. Želel bi si, da bi se v načrtovanje prostorskega razvoja vedno in povsod vključevale vse štiri obalne občine, saj tovrstni posegi vsaj posredno vplivajo na celoten prostor.

Je sodelovanje obalnih občin učinkovito?

Na operativnem nivoju, pri promocijskih nastopih in izdelavi promocijskih gradiv sodelovanje že obstaja. Tudi informacije o dogodkih vzdolž obale je mogoče dobiti v turistično-informativnih pisarnah v vseh občinah. Osnova torej je. Za povezovanje na medobčinski ravni pa mora obstajati politična volja. Ta pa je žal podrejena strankarskim interesom, ki velikokrat niso skladni z interesi lokalnih skupnosti, ki bi jih morale lokalne oblasti zagovarjati in uresničevati.

To zagato je možno preseči na dva načina. Prvi je ta, da lokalne oblasti presežejo strankarske meje in morebitne medsebojne zamere in spore v korist dobrobiti lokalne skupnosti. Druga možnost je politična vzpostavitev regij, kar bi omogočilo upravljanje celotnega področja štirih občin kot enotnega. Sam bi vsekakor raje videl prvi scenarij, saj menim, da bi bila zavest o skupnem prostoru in medsebojni odvisnosti boljša kot politična prisila »od zgoraj«. Včasih je tako sodelovanje že obstajalo in ne vem, zakaj ga ne bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti.

Kakšno dodano vrednost pomeni za turizem Fakulteta za turistične študije – Turistica?

Fakulteta za turistične študije je zagotovo pomemben dejavnik razvoja turizma. Proučuje ga celovito, tako z gospodarskega, kot z družbenega in prostorskega vidika, zato lahko podaja znanje in celovite rešitve za izzive, ki jih postavlja sodobni turizem. Žal jo turistično gospodarstvo večinoma dojema le kot element reševanja trenutnih operativnih problemov, zanemarja pa njen intelektualni potencial za razvoj novih in inovativnih turističnih storitev.

Kje pa se zaposlujejo njeni diplomanti?

Od ustanovitve fakultete leta 1995, je študij na fakulteti (prej visoki šoli) zaključilo že približno tri tisoč študentov dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Zaposlitev najdejo v vseh vrstah turističnih podjetij in turističnih organizacij kot tudi v podjetjih, ki so s turizmom morda manj povezana. Hotelska podjetja, potovalne agencije, različni prevozniki in lokalne turistične organizacije, pa tudi slovenska predstavništva v tujini, ministrstva, nevladne organizacije in različna združenja so najpogostejši delodajalci. Približno petina se jih poda tudi na pot podjetništva in samozaposlitve. Tako prispevajo k širitvi turistične ponudbe in ustvarjanju novih delovnih mest. Geografsko gledano pa lahko srečate diplomante Turistice po vsem svetu, od Škotske do Dubaja in od ZDA do azijskih držav. Turizem je globalna dejavnost, zato je tovrstna izobrazba dobra popotnica za poslovno kariero.

Povezane vsebine:

Igor Novel: “Rast destinacije bomo dosegli le z boljšo uporabo obstoječih zmogljivosti.”

Je piranska občina prijazna do domačinov in obiskovalcev?

Uspešna sezona in minus v blagajni

»Tu se zbiramo tisti, ki smo odprti do novih znanj in spoznanj«

Danica Cmrečnjak
Mauro Belac