AKTUALNO

Tino Mamić: »Manj države«

Zgodovinar in novinar Tino Mamić (46), televizijski obraz oddaje VVFaktor, slovi po svoji neposrednosti. Kot predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) je leta in leta opozarjal na cenzuro in samocenzuro v slovenskih medijih. Vedno poudarja, da je treba uporabljati zdravo kmečko pamet in da za težave v družbi nikoli niso krivi preprosti ali neuki ljudje, ampak elita. Zato se je odločil tudi za vstop v politiko.

Že leta opozarjate, da se politika vmešava v medije. Danes imamo svobodo govora, ki jo ščiti ustava. Ali politiki res po telefonu ukazujejo novinarjem, kaj naj pišejo?

Sploh ne. Novinarji in uredniki, ki v glavnih slovenskih medijih pišejo o politiki, že sami vedo, kako je treba pisati. Njihovi lastniki so neposredno povezani z lastniki, ti pa s politiko. To je zgodba ugrabljene države. Novinarji, ki hočejo obdržati službo, se morajo volji urednikov ukloniti. Zato slovenski mediji tako aktivno podpirajo sindikate, javni sektor in državno gospodarstvo. Zato so slovenski mediji pred štirimi leti ustvarili Stranko Mira Cerarja in zato danes ustvarjajo Listo Marjana Šarca. Namesto da bi poročali o politiki, politiko ustvarjajo. Imajo mesijanski kompleks, da morajo ljudi usmerjati in voditi po pravi poti. A ljudje niso neumni in jih velikokrat ne poslušajo. Tudi zato naklade slovenskih časnikov tako drastično usihajo.

Zakaj ste sprejeli politično vabilo ravno od Požarja? Ali vas drugi niso vabili?

Vabil je bilo nekaj, a nobeno prav resno. Če ti kdo ponuja mesto, kjer si lahko izvoljen le po čudežu, to ni najbolj resno. Požar ima za našo nacijo daleč najboljši program: terja namreč največje reforme od vseh konkurentov. Le korenite gospodarske in družbene reforme pa lahko to državo pripeljejo na pot razvoja. Požar mi je ponudil, da sam sooblikujem program in ga zagovarjam. Na prvem mestu teh mojih točk je tako reforma šolstva s takojšnjo
prepolovitvijo količine šolskega gradiva.

Kam bi ideološko umestili Listo novinarja Bojana Požarja?

To je lista državljanov, neideološka platforma, ki v tem trenutku želi Sloveniji dati drugo priložnost. Podobno kot hrvaška stranka Most. Danes ideološki problemi niso tako pomembni kot je nujna gospodarska, pravosodna in medijska reforma. Prerekanje o splavu in partizanih je v predvolilni kampanji nesmiselno, saj jemlje čas za debato o reformi. Že eno leto se na dolgo in široko pogovarjamo o nepotrebnem zakonu za prepotrebni drugi tir, v tem času pa nam je iz države zaradi neperspektivnosti zbežalo 5000 perspektivnih mladih.

Bi se dalo ustaviti beg možganov?

Moja prva dodatna točka programa je povezana prav z mladimi, ki zaradi vse slabšega šolskega sistema odhajajo iz države že kot študenti. Zadnja šolska reforma je namreč obseg znanja potrojila, zato je v šolah manj ustvarjalnosti in več piflarije. Posebej pa je to slabo za fante, ki v tem sistemu ne morejo razviti svojih sposobnosti. Zato je treba takoj prepoloviti obseg obvezne učne snovi. Učitelji se lahko avtonomno odločijo, kaj bodo izpustili. Tako bi imeli dovolj časa za poglabljanje znanja in razvijanju inovativnosti.

Zakaj imamo mnoge šole, ki so bistveno kakovostnejše od naših, pa nimajo nobenih domačih nalog? Vzpodbujati je treba odpiranje novih javnih zasebnih šol in vrtcev, ker je to za davkoplačevalce bistveno ceneje od državnega šolstva. Bistvo naše miselnosti je geslo MANJ DRŽAVE. To pomeni manj birokracije, manj zakonov, več zasebne pobude, več zasebnega šolstva, manj državnih uradnikov.

A zdi se, da gre razvoj ravno v obratni smeri. Vedno več imamo države in državnega aprata …

Res je, to počno vse levičarske vlade, saj njihovi liderji prihajajo s fakultet in iz državnih uradov. Ljudje, ki niso nikoli delali v gospodarstvu. Proti birokraciji se zato ne bo spremenila nobena vlada, v kateri bodo SD, Desus, SMC in Marjan Šarec. Vse levičarske stranke v vladi že leta govorijo, da je treba zmanjšati birokracijo, v resnici pa jo še povečujejo. Nujna je zato tudi radikalna reforma politike: omejitev županskih mandatov na dva, poslanskih pa na tri.

Takoj je treba uvesti E-volitve in volilno pravico dati 16-letnikom. Zakonodajo lahko spremenimo, da je vsaka nova vlada imenovana v treh tednih po volitvah in da se po padcu vlade parlament v enem tednu razpusti ali izvoli novega mandatarja. Če to deluje v Grčiji … Ukiniti je treba Državni svet in uvesti pokrajine.

Vedno govorite, da so mediji pomembnejši od politike. Zdaj pa zapuščate medije in se odpravljate v politiko?

Res je. A vendar se zna z goditi, da bo prav letos na volitvah prišlo do politične spremembe. Da bi se to zgodilo, bom naredil vse, kar je v moji moči. Oziroma bova z ženo naredila vse, saj bi brez njene podpore tega ne počel. V politiko ne odhajam zaradi osebne ambicije, ampak zato, ker ne morem vedno le govoriti in kritizirati, ampak moram tudi ponuditi konkretne rešitve za probleme. To je pošteno. Če volivci tega ne bodo prepoznali, se pač ne bo izšlo. A sam ne bom imel slabe vesti, da samo govorim.

Kandidirate v Ajdovščini, čeprav živite v Kopru. Zakaj?

V Koper sem se preselil po poroki, ker službe na Vipavskem zame ni bilo, hkrati pa mi podnebje zelo ustreza zaradi zdravja. A kandidiranje v resnici nima nobene zveze s pripadnostjo do določenega kraja. Volilni okraji so anomalija političnega sistema. V vsakem okraju se voli politične stranke, ne pa ljudi. V mnogih okrajih zmagovalec ne pride v parlament, uvrsti pa se nekdo z repa lestvice. Tudi to je treba spremeniti in uvesti preferenčni glas, da bomo ljudje lahko sami izbirali določenega človeka na listi vsake stranke. S Požarjem sva se tako dogovorila, da imam na Primorskem največje možnosti. Zato so dejansko vsi primorski glasovi za Požarjevo listo glasovi zame.

Kdo je Tino Mamić

Odraščal je v Šturjah pri Ajdovščini. Obiskoval je klasično gimnazijo in semenišče v Vipavi.
Diplomiral je na ljubljanski univerzi in postal profesor zgodovine in diplomirani novinar. Bil je urednik na založbi in reviji Ognjišče, nato korektor za slovenščino na Uradnem listu EU v Luksemburgu ter novinar za spletni portal Evropske komisije v Bruslju. Leta 2006 je postal odgovorni urednik dnevnika Primorske novice. Kot pove, je zaradi cenzure zapustil časnik in ustanovil prvo rodoslovno agencijo v državi. Leta 2012 je bil nagrajen s častnim priznanjem Boruta Meška za medijsko osveščanje slovenske družbe. Je eden od ustanoviteljev in donedavno tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov (2013). Bil je član programskega sveta RTVS in član Sveta Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Ustanovil je rodoslovni časopis in portal »Slovenski rod«. Z ženo Mojco Strmšek Mamić in petimi otroki živi na Manžanu pri Kopru.

Vaš priimek pa nikakor ni vipavski …

He, he, seveda ne. Je pa zanimivo, da so na Primorsko prišli moji predniki že precej zgodaj. Moj praded iz Dalmacije je umrl po bitki za Gorico na Soški fronti 1916, moj ded pa je bil del 4. armade, ki je prišla leta 1945 v Trst. Moj oče pa prvič prišel v Ajdovščino leta 1963. Po prednikih moje mame, Stomažanke pa imam prednike pod Čavnom že 1100 let, ko sta bili prvič omenjeni osebni imeni Črnigoj in Bratina. Dokumentirano pa imam rodovnik z imeni prednikov pri Stomažih do leta 1595.

Računate tudi na glasove hrvaške manjšine? V treh priobalnih občinah ima več kot desetina ljudi hrvaške korenine …

Zelo sem vesel, da sem dobil podporo Hrvaškega kulturnega kluba Istra s sedežem v Piranu. Sem namreč Slovenec, ponosen na slovenstvo. Sem pa ravno tako tudi Hrvat, ponosen na svoje korenine. Svojih korenin se moramo zavedati, saj sicer lahko postanemo prodane duše, renegati.

Kaj ste jim obljubili v zameno?

Nič. Razmišljamo namreč zelo podobno. Manjšine, tudi priseljene, so bogastvo vsake države. Zato jih je treba integrirati, vključiti v družbo. Asimilacija, hoteno pozabljenje, pa povzroči problem, saj korenin ne moreš posekati, lahko jih je le prekriješ z zemljo. Že leta ponavljam za velikim pisateljem Zorkom Simčičem, da je treba ohranjati kulturo in jezik priseljencev, ker je to za družbo veliko bolj koristno, kot če dobimo asimilirance. Kdor pri petih letih pozabi na svoj materni jezik, bo pri 30 lahko izdal svojo novo domovino. Pomembno je, da se manjšinske pravice priznajo še Staroavstrijcem in Hrvatom, ki so v naših krajih že stoletja. Manjšinska poslanca
v parlamentu pa morata postati tako kot v drugih državah predstavnika vseh manjšin. Rotiranje bi bilo dobrodošlo in bi gotovo bilo veliko bolje za celotno družbo in parlament, kot pa je sedanje stanje. Imamo manjšinskega poslanca, ki je na istem stolu že od leta 1992. 26 let. V zadnjih štirih letih pa se ni v parlamentu oglasil niti enkrat. Niti enkrat. Je to demokracija?

Ampak vedno se hvalimo, kako naša država zgledno skrbi za manjšini …

Izdatno financiranje italijanske manjšine s strani države ni prav nič pomagalo zoper izumiranje te manjšine. Število Italijanov je drastično padlo, torej je ta model neučinkovit. Drug problem pa je nepravično razdeljevanje denarja. Zakaj za pravice italijanske manjšine namenimo nekajkrat več denarja kot za madžarsko, čeprav je Madžarov desetkrat več? Zakaj za Rome damo še bistveno manj denarja? Imamo tri priznane manjšine, ki pa so povsem neenakopravne. Povejte mi tudi, katera država na svetu bi manjšini, ki šteje 2300 ljudi, plačala izdajo dnevnega časopisa, celodnevnega televizijskega in radijskega programa v tujemu jeziku? Oprostite, ampak to je skregano z zdravo pametjo. Državljani z RTV prispevkom plačujemo, da za 2300 ljudi predvajamo rokometno tekmo s komentatorjem v italijanščini. Plačujemo, da ekipa športnih novinarjev v italijanščini poroča o slovenski odbojkarski ligi. Pa saj tega nihče ne posluša. Ali je to normalno?

V vašem programu je veliko inovativnih idej. Ali resno mislite z moškimi kvotami? Pa saj tega nobena država
nima?

Nadvse resno. Zavzemam se za ukinitev ženskih kvot in vladnega urada za enake možnosti. V kolikor se to ne zgodi, pa se uvede moške kvote v sodstvu, zdravstvu in šolstvu. Če se komu to zdi smešno, ga vprašam, zakaj mu ženske kvote v politiki niso smešne.

V resnici pa so moške kvote že del zakonodaje mnogih držav. Ustave namreč pišejo o enakosti obeh spolov in na podlagi tega so uvedli ženske kvote v politiki. Torej je treba samo udejanjiti ustavo na vseh področjih. Vprašanje pa je nadvse resno, saj so obabljeni moški in feminizem vzroka, da se bo zahodna civilizacija sesula, če ne bo naredila velikih reform.

Bojan Oblak