KULTURNI PRAZNIK

Tartinijevo priznanje v roke vsestranske Fulvie Zudič

Piran, 9. februar 2018
Na predvečer osrednjega slovenskega kulturnega praznika so se v portoroškem Avditoriju kulturi poklonili s prireditvijo Vsi izrazi kulture. Občina Piran na ta dan vsako leto podeli tudi priznanje za izjemne dosežke na področju kulture, ki nosi ime po piranskem skladatelju in violinistu Giuseppeju Tartiniju. Letos ga je iz rok župana Petra Bossmana prejela Fulvia Zudič.

Foto: Nataša Fajon

Kot so zapisali v obrazložitvi, je Fulvia Zudič izjemna umetnica, gonilna sila umetniškega življenja v mestu Piran in v Skupnosti Italijanov, za katero dela že več kot dvajset let. Kot vsestranska umetnica zna združiti svoj talent s sposobnostjo organiziranja prireditev, vključevanja in sodelovanja z drugimi združenji ter institucijami Občine Piran.

Fulvia je po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani študirala slikarstvo na beneški akademiji, kjer je leta 1987 diplomirala pri prof. Fabriziu Plessiu. Nekaj let je nato poučevala likovno in umetnostno vzgojo na šolah v slovenski Istri, od leta 1996 pa je zaposlena na Comunita Autogestita della nazionalita italiana Pirano – Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev. Uveljavljena je kot slikarka, izvrstna ilustratorka, kostumografka, scenografka, mentorica slikarskih in modnih krožkov, keramičarka, kar potrjujejo tudi prejete nagrade (večkrat nagrajena na Mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran, na Istrii nobilissimi itd.). Od leta 1987 je imela več kot petdeset samostojnih razstav ter sodelovala na več kot sto skupinskih razstavah doma in v tujini.

Foto: Nataša Fajon

Vse to pa so dokaj skopi podatki o osebi, katere doprinos Piranu in njegovi okolici težko zaobjamemo z nekaj besedami o dogodkih, ki jih je organizirala, ljudeh, ki jih je pripeljala k nam, krajih, kamor je peljala svoje someščane, da čim širšemu krogu ljudi predstavijo svojo ustvarjalnost, trud ter ljubezen do kulture in umetnosti. Fulvia je tista, ki je vedno v nizkem startu, pripravljena, da skoči po nove obleke za pevke in pevce zbora, ki jih je iskala po vsemogočih trgovinah, ali po kakšnega gosta, ki je prišel od kdo ve kod, da ga pospremi do parkirnega mesta in nato v Tartinijevo hišo, ali po cvetlične aranžmaje za okrasitev že tako čudovite sale delle vedute, ki gosti številne literarne, glasbene in druge dogodke.

Foto: Nataša Fajon

Fulvia nikoli ne miruje. Vedno je na razpolago. In ob vsem tem je vedno sijoča in nasmejana, pa čeprav bi ravno takrat okrog nje utegnile padati skale z neba. Fulvia povezuje. Ljudi, društva, dogodke, institucije, lokalno in globalno. Ne glede na status, jezik, kulturo, narodnost, starost … Ne dela razlik. Zato je Piran kraj, ki mu je lahko v ponos, da v njem živi in dela takšna izjemna osebnost. Ni jih še veliko ostalo. In vsi, ki imamo srečo in čast, da jo poznamo, smo presrečni, da so se ji končno poklonili tudi na občinski ravni.

Občinstvo v portoroškem avditoriju se je dobitnici priznanja poklonilo s stoječimi ovacijami, sama pa se je najprej iskreno zahvalila predlagateljem, Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran in Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran ter predsednicama Nadii Zigante in Manueli Rojec, nato pa še vsem, ki jo na njeni ustvarjalni poti podpirajo in ji stojijo ob strani.

Zbrane v avditoriju je nagovoril slavnostni govornik Tone Partljič, ki je poudaril, da smo Slovenci kulturno izjemno osveščen narod, na kar bi morali biti ponosni.

»Pirančani in Pirančanke živimo v posebnem prostoru, na stičišču narodov in kultur, ki so nas skozi stoletja izoblikovali v trdno, strpno in duhovno povezano skupnost. Zato me boli, ko vidim, kako zelo veliko naših občank in občanov sta v zadnjih letih zasužnjila prepirljivost in nestrpnost. Ničesar lepega več ne vidijo in ne čutijo okoli sebe. Sejejo strahove in žanjejo sovraštvo,« je obžaloval Bossman ter občanke in občane pozval: »Odprite svoja srca kulturi. Naša življenja bodo bogatejša. Berimo, pojmo, slikajmo, zaplešimo … sprostimo svojo ustvarjalnost, pogovarjajmo se o kulturi … predvsem pa bodimo kulturni ljudje. Bistvo demokracije, ki smo si jo izborili, ni samo v volitvah, temveč predvsem v spoštovanju sočloveka, njegove posebnosti, drugačnosti in dostojanstva.«

Večer, ki ga je režirala Mojka Mehora Lavrič, povezovala pa Nina Šegš, so sooblikovali Jerica Mrzel, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Siniša Bukinac, En big band in Žiga Rustja, MePZ Sveta Lucija, Glasbena šola Koper – podružnica Piran, Valentina Šestanj, FlipCapris, Gledališka skupina Flip piran, Plesna skupina Metulj in Gimnazija Antonio Sema Piran.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Vodnjaki v Piranu hranijo številne življenjske zgodbe

Častitljivih devetdeset let Sergia Perentina, ki mu morje pomeni življenje

Pirančan, ki je zbral in uredil zgodovinske dokumente o mestu