AKTUALNO

Štirideset let z morjem in soncem obarvanih melodij

Zmagovalna skladba 38. festivala Melodij morja in sonca je postala Moj profil v izvedbi Lee Sirk, ki je prejela tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo glasbo. Nagrada za najboljšo izvedbo je šla v roke Manci Špik za skladbo Kjer pomol poljubi morje, najboljše besedilo je po mnenju žirije imela skladba Kanela, ki ga je napisal avtor in izvajalec Bogdan, nagrado Danila Kocjančiča za najboljšega debitanta pa so člani žirije podelili skupini Proteus za skladbo Odklop.

Nastop Lee Sirk, foto: Katja Kodba

Festival, ki je svoj dom našel v poletno obarvanem Portorožu, je letos potekal že 38., s prvimi koraki v objemu morja in sonca pa se je preizkusil pred natanko štiridesetimi leti. Štiri desetletja dolgo življenje festivala je igralo glavno vlogo v tokratnem šov programu, v katerem so se posvetili očetu Melodij morja in sonca, lani umrlemu Bertiju Rodošku.

Osrednje odrske luči portoroškega amfiteatra so bile sicer namenjene štirinajstim izbranim izvajalcem, ki so občinstvu v Avditoriju in tistim pred televizijskimi sprejemniki predstavili prav toliko novih skladb. Zanje so poleg gledalcev glasovale radijske postaje in strokovna žirija, ki so jo sestavljali Marta Zore, Patrik Greblo, Dajana Makovec, Alesh Maatko in Damjan Levec – Emperatrizz. Končni seštevek je bil najbolj naklonjen Lei Sirk, ki je prejela največ točk žirije in občinstva v Avditoriju, skladba Moj profil pa je prejela še nagrado strokovne žirije za najboljšo glasbo, ki se je bo razveselil avtor Tomy Declerque.

»Zdelo se mi je, da bo skladba kot iz vesolja, ker ni vsebovala besed morje, sonce, poletje, barke, poljubi in ljubim te – vse to, kar bi morala skladba za MMS vsebovati. Želela sem nastopiti z drzno vsebino. Glede na to, da je moje glavno občinstvo mladina, sem želela napisati skladbo, ki se bo dotaknila prav njih. Ta festival je bolj za starejše občinstvo kot za mlajše, ampak se je nabralo takšno povprečje točk, da sem lahko zmagala,« je po zmagi dejala Sirkova.

Na oder 38. Melodij morja in sonca je kot prva stopila dobra znanka festivala in priljubljena primorska pevka Steffy, ki je s skladbo Pa sem šla prepričala radijske postaje, za njo pa se je v vlogi pevca prvič preizkusil prav tako domačin Bogdan. Glasbenik, ki je bil doslej vajen sedeti za bobni in igrati v rockerskih ritmih, je pred domačim občinstvom želel predstaviti posebno zgodbo, ki pomeni nekakšno slovo od dosedanje življenjske poti. Zgodba namreč govori o leta 2016 zaprtem legendarnem lokalu na portoroški plaži Kanela, ki ga je vse od leta 1992 vodila njegova družina. Ta se je očitno dotaknila tudi člane strokovne žirije, saj so Bogdanu namenili nagrado za najboljše besedilo.

“Všeč mi je, da sem se uvrstil na MMS in tu predstavil skladbo, s tem pa pokazal svoje občutke in sebe v tej luči, ker sem prvič v življenju stal kot ‘frontman’ z mikrofonom v roki. In to je zame potrditev. Predvsem pa želim to še naprej početi v življenju,” je dejal Bogdan po festivalu.

Štirideset let z morjem in soncem obarvanih melodij

Prvim melodijam morja in sonca smo prisluhnili leta 1978 v Piranu, na Tartinijevem trgu je festival gostoval še dve leti kasneje in leta 1998, med letoma 1993 in 1996 se je preselil na Titov trg v Kopru, danes pa ga poznamo predvsem kot del stalnega poletnega repertoarja Avditorija Portorož. Skozi leta je občinstvu ponudil mnogo skladb, ki še vedno odzvanjajo v ušesih.

Zmagovalci letošnjega festivala, foto: Katja Kodba

Kdo se ne spominja skladbe Nasmeh poletnih dni, s katero je Moni Kovačič slavila na prvih Melodijah morja in sonca? Festival se je že naslednje leto preselil v Portorož, kjer je dvakrat zapored zmagal Oto Pestner, leta 1981 pa Franci Pirš. Dve od teh skladb je prispeval oče festivala Berti Rodošek, ki so mu na letošnjem festivalu posvetili šov program.

»Pri prvih Melodijah morja in sonca, leta 1978 na Tartinijevem trgu v Piranu, sem sodelovala pri organizacijskih pripravah in izvedbi prireditve, ki je takrat predstavljala zaključni dogodek Piranskih miniatur pod okriljem KUD-a Karol Pahor Piran, kjer sem bila takrat zaposlena,« se svojih začetkov sodelovanja pri Melodijah spominja Fanči Kuhar.

Za strokovno plat prireditve, orkester, izvajalce, kasete, ki so jih prodajali že na dan prireditve, je skrbel Berti Rodošek. Z njim je bil dogovorjen tudi koncept poletne prireditve – mediteranski melos, živ orkester z mandolinami, naravni ambient.

»Prireditev je bila zelo uspešna, publika jo je takoj sprejela, avtorji, melodije in izvajalci so bili najboljši, tudi finančno se je skoraj pokrila, a za društvo je bil to prevelik zalogaj, zato so se naslednja leta zvrstili novi organizatorji, prireditev pa se je skoraj trajno preselila v letno prizorišče Avditorija,« pripoveduje Kuharjeva.

Sledilo je obdobje Danila Kocjančiča in Draga Misleja – Mefa, ki sta s skladbami Dobrodošli, Ta moška, Portorož 1905, Dober dan in Amerika priborila pet zmag, s prvima dvema skupini Prizma, s preostalimi tremi pa zasedbi Bazar. Njihovo premoč na festivalu so leta 1986 prekinili Gu-Gu s pesmijo Mango Banana.

»O začetkih vem bolj malo. Pravzaprav smo ta mladi mulci na Radiu Koper malo s posmehom gledali na ta festival, ker smo ga imeli za sejem popevkarskega kiča. Tri leta kasneje pa je tja prišla Prizma, festival je postal bolj domač in od takrat naprej smo zraven,« se v svojem stilu spominja Drago Mislej – Mef.

Fanči Kuhar je bila leta 1987 imenovana za direktorico Avditorija, tako da se je spet srečala s takrat že malo drugačnim festivalom.

»Stroški so bili višji, orkestra ni bilo več, temveč je bila prireditev vnaprej posneta, velik poudarek pa je bil na »šov« odrski izvedbi, tudi pijača ni manjkala pri nekaterih izvajalcih,« je povedala nekdanja direktorica.
A z leti je prireditev spet pridobivala na kakovosti, vedno bolj so bili vključeni primorski izvajalci, RTV je bolj resno pristopila k soorganizaciji in znova se je pelo v živo.

»Najbolj so mi ostali v spominu odlični Mefovi teksti, pa Anikina izvedba pesmi Lahko noč Piran,« se še spominja Kuharjeva in dodaja anekdoto: »Spomnim se, kako sta k meni v Avditoriju pristopila Nace Junkar in Helena Blagne, ki nista bila zadovoljna nad izidom žreba, ta jima je namreč določil, da bosta nastopila prva. Vprašala sta me, če bi se dalo kako zamenjati, ker prva pesem navadno ne zmaga, onadva pa imata takooo dobro zmagovalno skladbo. Odgovorila sem jima, da žreba pač ne smem spreminjati, že tako so tisti, ki se niso dobro uvrstili, radi govorili o nepravilnostih. Če sta tako dobra, bosta pač zmagala, ne glede na žreb. In tako je tudi bilo, njuna skladba je zmagala.«

Leta 1988 so z Gianijem Rijavcem namreč slavili Big ben, nato pa se je zgodilo obdobje Helene Blagne in Naceta Junkarja. 1989 je zmagala skladba Vrniva se na najino obalo, naslednje leto Slovenski mornar in še naslednje Moj mornarček.

Enkrat in edinkrat je zmagala pesem v italijanskem jeziku, to je bila skladba E tristemente skupine Faraoni, leta 1992. Ti so na festivalu zmagali še dvakrat, leta 1994 s pesmijo Mi ljudje smo kot morje in 1997 s Kar je res, je res.

Vmes, leta 1993 so prvo mesto zasedli Čuki, leti 1995 in 96 pa sta zaznamovala ženska glasova Marte Zore (Še si tu) in Anike Horvat (Lahko noč, Piran). Skupina Kingston je na MMS zmagala dvakrat, najprej 1998 s Cela urica nori in nato 2002 s Hotel Modro nebo.

Leta 1999 je preboj uspel Pandi in skladbi Sive ceste, pa Črti in Slavku Ivančiču, zdajšnjemu umetniškemu vodji festivala, leta 2000. Naslednje leto je zbrane prepričala Yuhubanda, 2003 pa Monika Pučelj. Takrat je festival praznoval 25. obletnico, ki so jo obeležili s tridnevnim dogodkom.

»Portorož je dihal z njim,« se tistega leta spominja takratna direktorica Avditorija Portorož, Jana Tolja.

Do takrat je festival potekal pod medijskim pokroviteljstvom RTV Slovenija, ki je poskrbela za televizijski in radijski prenos. Med letoma 2004 in 2007 pa je sledilo obdobje mariborske Net TV, ko so slavili Atomik Harmonik z Brizgalno brizgo, Domen Kumer z Do Portoroža in Banano in Manca Špik z Baila, baila, baila.

Nagrado za besedilo je prejel Bogdan za skladbo Kanela, foto: Katja Kodba

Nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo je romala v roke Mance Špik, ki je s skladbo Kjer pomol poljubi morje osvojila največ točk v telefonskem glasovanju, a tako kot pred dvema letoma, ko je na istem odru nastopila s Kvartopirci, ponovila pristanek na drugem mestu.

»Zelo privoščim zmago Lei in sem zelo ponosna nanjo. Ona je bila do leta 2018 poraženka. Jaz sem že zmagala na tem festivalu leta 2007 s skladbo Baila, baila, baila in vračam se na festival, da si napolnim dušo s tem odrom. Čaroben je. Ljudje so super,« je svoje zadovoljstvo izrazila Špikova.

Nagrade Danila Kocjančiča za najboljšega novinca se je razveselila skupina Proteus, ki je na koncu pristala na 11. mestu.

“Smo razmeroma nova skupina in je nagrada priznanje, da gremo v pravo smer. Mi smo ustanovili skupino, ker radi igramo to glasbo in se super razumemo. Nismo imeli velikih ciljev. To, da nas je strokovna žirija izbrala za obetavne izvajalce, nam pomeni veliko potrditev, da nadaljujemo ustvarjanje in pripovedujemo svojo zgodbo,”je povedala pevka skupine, Pikaja.

V šov programu, ki je pospremil čas oddaje glasov, so nastopili Oto Pestner, ki je zapel zmagovalno skladbo MMS 1979 »Tople julijske noči« in skladbo »Nazaj v Metropol«, Klemen Orter je zapel zmagovalno skladbo MMS 2000 »Črta« in skladbo MMS 2016 »Zaprta v grad«, Isaac Palma pa zmagovalno skladbo MMS 1984 »Portorož 1905« in skladbo z naslovom »Dve besedi«. Besedilo za šov program v verzih je tudi letos spisal Drago Mislej Mef, bral pa ga je igralec Primož Forte.

Pred začetkom festivala so v avli Avditorija odprli pregledno razstavo ob 40. obletnici prve izvedbe festivala, ki so jo oblikovali študenti Fakultete za turistične študije iz Portoroža. Pod mentorstvom Tomija Brezovca in v sodelovanju s kolegi Fakultete za humanistične študije so na ogled postavili bogato bero različnih nosilcev zvoka, promocijskega gradiva, plakate in celo nekaj oblek, ki so jih posebej za to priložnost posodili nekateri zmagovalci festivala.

Nataša Fajon

Nagrado za njboljšo izvedbo je šla v roke Mance Špik, foto: Katja Kodba

Patrik Greblo, ki je Avditorij vodil od leta 2004 do pomladi 2008, med največje izzive vodenja te kulturne ustanove uvršča prav iskanje načina, kako MMS ohraniti pri življenju potem, ko je RTV Slovenija že pred njegovim prihodom napovedala, da ne bo podaljšala pogodbe o sodelovanju.

»MMS-a tedaj ni želela prenašati nobena televizija, ne TV Slovenija ne POP TV … ponujala se je sicer lokalna Sponka TV, a smo se z županjo Vojko Štular odločili, da sprejmemo povabilo Stojana Auerja in njegove Net TV. Tehnično se njihova produkcija morda res ni mogla kosati z nacionalko, tudi pokritost televizijskega signala je bila precej slabša, a mogoče smo ravno zaradi tega imeli rekordno število obiskovalcev na prizorišču. Če se dobro spomnim, so bila polna še stopnišča amfiteatra, pred njim pa se je po Senčni ulici vila vrsta čakajočih. Danes kaj takega ni več mogoče že zaradi poostrenih varstvenih določil. Kakorkoli že, Avditorij je tedaj s projektom MMS imel celo profit, kar je za tovrstno promocijsko naravnano prireditev neobičajno in nepričakovano. Tudi odmevnost festivala v slovenskem prostoru je bila precejšnja, zato je razumljivo, da nacionalna televizija festivala ni mogla v nedogled ignorirati,« je dejal Greblo.

Leta 2008 festivala ni bilo, saj so si organizatorji po štajerskem izletu želeli spremeniti njegov koncept. Prav tako se je premor zgodil v letih 2010 in 2011, od leta 2012 pa Melodije morja in sonca zopet potekajo vsako leto v organizaciji Avditorija Portorož in RTV Slovenija. Blagovna znamka je last Občine Piran.

Leto 2009 je zmago prineslo skupini Jazz Station, leto 2012 pa Nuši Derenda, ki je zapela Za stare čase. Nato je sledilo triletno obdobje domačih izvajalcev. 2013 je zmagala Tinkara Kovač, ki je združila moči z Leo Sirk in Gabrom Radojevičem v pesmi Mars in Venera, naslednje leto so slavili Rudi Bučar in Frčafele s skladbo Sen znala jes v domačem narečju, Iztok Novak Easy pa je leta 2015 prepričal s skladbo Nekaj med nama.

2016 je zmaga na festivalu pripadla Alyi in pesmi Srce za srce (Ti), lani pa je zmagal Isaac Palma s skladbo Če te kdaj spustim iz rok. Dragica Petrovič, ki Avditorij Portorož vodi od leta 2016, pravi, da je danes MMS pomemben glasbeni dogodek na nacionalni ravni.

»Trudimo se ga organizirati in izpeljati na visokem nivoju,« je dejala.

Eva Branc

Povezane vsebine:

Današnji predfestivalski večer MMS odpade

Spoznali smo prvih pet izbrancev letošnjega MMS

Bogdan Sojič: »Kanela je hitro postala rock’n’roll tempelj sredi Portoroža.«