PRAVNI NASVETI

Smrekar o smrekah

Bralec Pino živi v vrstni hiši, njegov sosed pa ima na vrtu okoli 15 metrov visoko smreko, ki je približno 5 metrov oddaljena od parcelne meje. Moti ga senca, ki jo smreka ustvarja, poleg tega pa z drevesa neprestano odpadajo iglice, ki smetijo okolico hiše našega bralca. Zaradi tega je moteno tudi delovanje klimatske naprave, nastaja mu škoda. S sosedom se je že večkrat pogovoril, a neuspešno, zato sprašuje, kako bi lahko to težavo rešil po pravni poti.

V danem primeru gre za področje urejanja sosedskih sporov (sosedsko pravo). Eno izmed temeljnih načel sosedskega prava lastnikom nepremičnin nalaga izvrševanje svoje lastninske pravice na način, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode, pri čemer se za sosedske nepremičnine štejejo vse tiste, do katerih ti vplivi segajo, in zato ne gre zgolj za neposredne meje – kot primer naj omenim smrad s prašičje farme. Razne oblike delovanja, vplivanja, učinkovanja na tuje nepremičnine pravo označuje s pojmom »imisije«, pri čemer Stvarnopravni zakonik (nekoliko poenostavljeno) ločuje med bistvenimi in nebistvenimi imisijami. S slednjimi se pravo ne ukvarja, bistvene imisije pa so dopustne, le če glede na naravo in namen nepremičnine ne presegajo krajevne običajne mere ali ne povzročajo znatnejše škode.

Drugače povedano: ker je nemogoče pričakovati, da s sosednjih nepremičnin ne bo prav nobenih vplivov, ima lastnik nepremičnine pravno varstvo le v primeru (prepovedanih) bistvenih imisij. Kdaj gre za prepovedane imisije, pa bo odvisno od krajevnih razmer ali pa škode, ki je nastala na prizadeti nepremičnini – torej od dejanskih razmer.

Če povedano upoštevam v primeru našega bralca, potem seveda enoznačnega odgovora ne morem podati. Na splošno sicer lahko ugotovim, da ima odtegnitev svetlobe znake nedovoljenega imitivnega ravnanja (ali točneje: opustitve), enako velja za odpadle iglice. Vendar sta ključni dilemi dve: ali gre za imisije, ki so glede na krajevne razmere neobičajne, oz. ali te imisije povzročajo našemu bralcu znatnejšo škodo.

Če je odgovor na obe vprašanji negativen, potem se mora lastnik nepremičnine pač sprijazniti s temi sosedskimi vplivi. Če pa gre za vplive, ki presegajo običajno mero, ali če lastniku nepremičnine zaradi teh imisij nastaja znatnejša škoda, potem ima možnost v sodnem postopku zahtevati od lastnika sosednje nepremičnine določeno ravnanje oz. opustitev. V tem postopku je glavna in najtežja naloga sodišča prav ta, da oceni, če so ti vplivi prekomerni oz. če lastniku nepremičnine nastaja znatnejša škoda. Pri tem si sodišče najpogosteje pomaga s pritegnitvijo izvedencev in ogledom.

Zato je lahko ista imisija (npr. hrup iz gostilne) v določenih primerih nedovoljena, drugod pa – recimo v turističnem naselju – dopustna, saj je glede na krajevne razmere običajna. Zakon sicer prepoveduje vsakršne imisije, zaradi katerih lastniku nepremičnine nastaja škoda, vendar mora ta biti znatnejša. Ali gre v konkretnem primeru za znatnejšo škodo, pa je spet vprašanje ocene sodišča glede na stanje stvari.

Svoja vprašanja pošljite na: info@pravna-pisarna.si ali na uredništvo na naslov: info@primorski-odmevi.si

Ali gre v primeru našega bralca za prepovedane imisije, je zato odvisno od krajevnih razmer – ali so takšna, tako visoka drevesa tudi sicer običajna za njegovo sosesko oziroma ali mu zaradi te smreke nastaja znatnejša škoda. Ta bi na primer lahko bila v nižji tržni ceni stanovanja zaradi okrnjene vedute ali znižanja bivalnega standarda zaradi manjše osončenosti, morda zaradi ponavljajočih popravil klima naprave … Gotovo pa ne gre za znatnejšo škodo, če je govora zgolj o pometanju dvorišča.

Kljub napisanemu pa naj zaključim z mislijo, da je iz mojih izkušenj neprimerno ceneje, hitreje ter prijazneje, če se poskuša take težave rešiti sporazumno ter ob medsebojnem popuščanju. Tudi če končni izkupiček ne bo – strogo pravno gledano – najugodnejši, se ta pot na dolgi rok gotovo bolj izplača.

Povezane vsebine:

O služnosti in dobri veri

Robert Smrekar, mag. prava