PIRANSKI ZALIV

Slovensko-hrvaški shod proti nacionalistični politiki obeh držav

Sečovlje, 7. januar 2018
Danes ob 15. uri sta se na hrvaško-slovenskem mejnem prehodu Sečovlje sestali stranki z obeh strani meje. S skupno akcijo sta hrvaška Radnička fronta in slovenska Levica izrazili nezadovoljstvo z načinom reševanja vprašanja o meji v Piranskem zalivu.

Foto: Levica

S shodom sta stranki opozorili na neprimerno ravnanje politike obeh držav, saj dajeta prednost razpihovanju nacionalizmov, pereči gospodarski in socialni problemi pa ostajajo nerešeni.

V skupni izjavi, ki so jo na shodu prebrali v hrvaščini, slovenščini in italijanščini, so izpostavili, da je Piranski zaliv klasičen primer “prodajanja nacionalistične megle” in ukvarjanja z neobstoječimi vprašanji, saj potek meje v praksi nima posebnega pomena.

“Je v “nacionalnem” interesu hrvaških in slovenskih ribičev, da plujejo v spremstvu policijske flote in lovijo sredi agresivnih manevrov teh flot? Je v interesu delavk in delavcev, da se namesto s svojimi interesi ukvarjajo z „nacionalnim vprašanjem“ in poglabljanjem nacionalnih konfliktov? Manija militarizacije, rožljanje z orožjem in klicanje k vojni niso v interesu ne enega ne drugega naroda. So pa v interesu hujskačev, ki jim gre le za ohranitev statusa quo in socialne neenakosti,” so bili kritični do oblasti.

Po njihovih besedah bi morali tako Slovenija kot Hrvaška vse sile usmeriti v reševanje resničnih težav, ki tarejo obe državi. Ti naj bi delili usodo držav na periferiji Evrope, kjer se večajo socialne razlike, delavci izgubljajo svoje pravice, netipične oblike dela postajajo norma, socialne razlike pa se poglabljajo. Odgovor vidijo v skupnem nastopu proti lažni politiki in opozarjanju na jalovost trenutne politične predstave.

“Na drugi strani “meje”, tako kot na tej strani “meje”, so ribiči, delavke in delavci, navadni ljudje, naši sestre in bratje, ki si želijo isto – dostojno živeti v miru in od svojega dela. Morje in obala sta javno dobro, s katerim bi lahko in mogli upravljati skupaj, v skrbi za dobrobit lokalnega prebivalstva in ne fiktivnih nacionalnih interesov,” so bili jasni.

Dodali so, da so se prebivalci obmejnih področij naučili vrednot večkulturnosti, solidarnosti in dialoga ter večkrat jasno izrazili svoj pogled na meje, žice in sovražni govor.

“Prepričani smo, da se bosta naša naroda znala zoperstaviti nacionalistom z obeh strani, raznim Tromblonom, Tomašićkam, Janšam in Jorasom, in bosta prepoznala dimno bombo, ki jo politiki z obeh stani mečejo na polje politično-ekonomskih procesov ter jih prevajajo v nacionalistične spore,” so še dejali.

Nataša Fajon