ZDRAVA PREHRANA

Slovenija bi lahko bolje obvladovala debelost otrok

Ljubljana, 11. september 2018
Računsko sodišče Republike Slovenije je v reviziji ugotovilo, da je država v določeni meri sistemsko uredila možnosti za zdrav življenjski slog otrok v času, ko so v šoli, a bi lahko obvladovanje debelosti otrok še dodatno izboljšala. Ministrstvi za zdravje in za izobraževanje ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) so delno učinkoviti pri izvajanju aktivnosti in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok.

Foto: Računsko sodišče

Pred 30. leti je bilo predebelih 12,5 odstotka osnovnošolskih otrok, debelih pa 2,35 odstotka. Od leta 1989 do 2010 je to število naraslo, a se je naraščajoči trend po letu 2010 obrnil in se od tedaj ves čas zmanjšuje. Kljub temu sta bila v letu 2016 tako delež predebelih kot delež debelih osnovnošolcev višja kot v letu 1989. Prvi za 43,2, drugi pa kar za 200 odstotkov.

Računsko sodišče je v reviziji za leti 2015 in 2016 ugotovila, da je sistem za organiziranje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih ustrezno vzpostavljen. Naloga NIJZ je preverjati, ali zavodi pri pripravi prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje, saj zanje velja prepovedana distribucija nezdrave hrane in pijače. Zakonska ureditev omogoča nabavo živil po načelu kratkih verig, pravna ureditev organiziranja in subvencioniranja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa zagotavlja pogoje za enako obravnavo otrok glede dostopnosti in dosegljivosti prehrane v času, ki ga otroci preživijo v šolah.

Zakonska ureditev zavode tudi obvezuje, da šole v svoj letni načrt vključijo vsebine, ki spodbujajo zdravo prehrano. A po ugotovitvah računskega sodišča skoraj polovica zavodov te obveznosti ne izpolnjuje, hkrati pa z istimi vsebinami sodelujejo v raznih projektih, kot so Mreža slovenskih zdravih šol, Shema šolskega sadja in zelenjave ter Tradicionalni slovenski zajtrk, h katerim jih spodbujajo ministrstvo za zdravje in za izobraževanje, znanost in šport ter NIJZ .

Foto: CC

Vključevanje v projekte pa vsaj v določeni meri odvrača zavode od njihovega osnovnega poslanstva, to je od vzgoje in izobraževanja. Zato je po mnenju računskega sodišča izvajanje projektov v primerjavi s sistemskim pristopom manj učinkovito. Projekti so namreč časovno omejeni, ne zajamejo celotne populacije in zato ne zagotavljajo enake obravnave otrok, zahtevajo pa dodatno administracijo in s tem dodatne stroške.

Predpisani obseg telesne vzgoje osnovnošolcev ne dosega obsega najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko, kot ga na primer priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Šole se lahko sicer vključujejo v dodatne projekte in programe, ki pa več telesne dejavnosti omogočajo le določenemu številu otrok.

Računsko sodišče je tako izreklo mnenje, da sta bili ministrstvi za zdravje in za izobraževanje ter NIJZ delno učinkoviti in da načrtovanje ciljev in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok ni bilo v celoti ustrezno.

Uredništvo