KNJIGA

Slikanica, ki staršem in otrokom približa pomen varne navezanosti

Nedolgo nazaj je svet knjig postal bogatejši še za eno, prav posebno knjigico, ki je namenjena tako otrokom kot staršem. Staršem približa pomen varne navezanosti, otroci pa spoznajo, da je včasih čisto lepo tudi brez mame in očija. Predvsem pa, da se vedno vrneta.

Foto: Ksenija Bratuš Albreht in Erika Gregorič, avtor: Nataša Fajon

Slikanico Začarani gozd sta izdali Zavod Amaltea – Zdravstveni zavod za psihoterapijo in svetovanje ter psihoterapevtska in psihološka ordinacija Agalma v sodelovanju z zavodom Human.si. Avtorica teksta je Ksenija Bratuš Albreht, ki že desetletje deluje na področju duševnega zdravja in psihologije, spremno besedo je prispevala Samanta Eler, ilustracije pa so delo Erike Gregorič, mlade izolske umetnice.

Avtorici teksta in ilustracij sta slikanico predstavili tudi v Mestni knjižnici Izola, kjer se je zbralo kar nekaj radovednih staršev in otrok. Ksenija Bratuš Albreht se je najprej dotaknila strokovne plati Začaranega gozda, ki je nastal z namenom, da bi tako s starši kot z otroki na lahkoten, prijeten način spregovorili o varni navezanosti. Ta je po njenih besedah tista, ki vpliva na področje notranje moči in nastanka duševnih težav, pa tudi na razne sindrome odvisnosti.

“Varna navezanost za otroka pomeni, da ponotranji dobrega starša, en občutek varnosti, s katerim potem tudi kasneje v življenju lažje premaguje vsakodnevne tegobe, stres, tesnobo in sploh situacije, s katerimi se vsi srečujemo v vsakdanjem življenju,” je pojasnila Albrehtova.

Kot je še povedala, se varna navezanost otroka pokaže v situaciji, ko se mora ločiti od staršev. Najsi bo to ob prvem odhodu v vrtec ali ob službeni zadržanosti staršev. Varno navezan otrok se v takih situacijah sam pomiri, ker ima ponotranjenega dobrega starša, ima v sebi moč in vedenje, da se bo starš tudi vrnil.

“Ve, da bo ostal varen kljub ločitvi. Tako se potem lahko igra z drugimi otroki, lažje se uvaja v vrtec, skratka lažje prenaša ločitvene situacije,” je dodala.

Glavni junak slikanice je zajček Tik, ki se je prvič srečal z odsotnostjo staršev. Ob tem se je soočil s čustvi, ki jih do tedaj ni poznal. S pomočjo babice in predvsem začaranega gozda ugotovi, da se lahko zabava, še več, da je lahko prav srečen tudi brez mamice in očka. No, le dokler ne prideta nazaj.

Foto: Otroci poslušajo pravljico o zajčku Tiku, avtor: Nataša Fajon

Ilustratorka, ki je zajčku Tiku in ostalim prijateljem vdihnila življenje, Erika Gregorič, je sicer magistra italijanistike, uspešno pa se poleg ilustracij loteva tudi stripov. V izolski knjižnici je dejala, da je pri ustvarjanju ilustracij upoštevala besedilo, tako da se je postavila v vlogo otroka, ki mora prejeti sporočilo pravljice preko vizualnega kanala.

“Vsaka slikanica je skupek dveh različnih govoric. Govorice teksta in pa govocire ilustracije, zato morajo biti slednje postavljene v logično zaporedje, pripovedovalno, tako da lahko tudi povsem samostojno pripovedujejo zgodbo. Interakcija med tema dvema govoricama, med tekstom in ilustrirano pravljico je vedno zelo močna, ima pa vsaka od njiju tudi svojo samostojnost, ki se morata na koncu nujno skladati,” je pojasnila Erika.

Dodale je, da je v pravljico vključila veliko živahnih in nežnih barv z namenom, da se otroci ob druženju z njo sprostijo in v mislih odplavajo v … začarani gozd.

Ksenija in Erika sta pravljico tudi prebrali, potem pa so otroci planili po barvicah in ustvarili svoj začaran svet.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Anica Mikuš Kos: Morda sem staromodna, a še vedno verjamem v človečnost

Mladi nam sporočajo, da nimajo za kaj živeti