PRAVNI NASVETI

Skupno premoženje (nekdanjih) zakoncev

Ob sklenitvi zakonske zveze se mladoporočenca praviloma ne ukvarjata z vprašanjem premoženjskih razmerij. Pred sabo namreč vidita le veliko srečnih in ljubezni polnih dni. Žal pa se (pre)pogosto dogodi, da se življenjske poti partnerjev razidejo, in tedaj se seveda pojavi tudi vprašanje delitve skupnega premoženja. Prav s to težavo se ubada naša bralka Franka.

Uvodoma naj pojasnim, da vse, kar bo v nadaljevanju zapisano, drži tako za tiste pare, ki so sklenili zakonske zvezo, kot za tiste, ki so se odločili za zunajzakonsko skupnost. Za slednjo sicer velja nekaj posebnosti, zlasti težavno pa je vprašanje, kdaj se je zunajzakonska skupnost pravzaprav vzpostavila in kdaj je prenehala – pri zakonski zvezi je namreč to zlahka ugotovljivo dejstvo.

Osnovni načeli urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema sta sledeči:

(a) premoženje, ki ga zakonec ima ob sklenitvi zakonske zveze, ostaja njegova last in z njim prosto razpolaga (govora je o »posebnem« premoženju) ter

(b) premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom in v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Zakon vzpostavlja domnevo, da je delež zakoncev na njunem skupnem premoženju enak, vendar gre za izpodbojno domnevo – kdor meni, da temu ni tako, lahko to uveljavlja v sodnem postopku.

Bralka Franka je od staršev podedovala gradbeno parcelo, na kateri sta nato z nekdanjim zakoncem sezidala stanovanjsko hišo. Hiša je v zemljiški knjigi vpisana kot izključna lastnina naše bralke, njen nekdanji soprog pa sedaj od nje zahteva izplačilo njegovega deleža na hiši. Zanima jo, ali mu to sploh pripada in kolikšen naj bi bil ta delež. Upoštevaje zgoraj navedeni načeli bom v nadaljevanju poskusil na to odgovoriti, vendar naj pojasnim, da ne gre za odgovor, ki je uporaben za vse podobne primere, in najbrž je omejeno uporaben tudi za našo bralko – veliko je namreč lahko okoliščin, ki bistveno spremenijo pravni položaj zainteresiranega.

Na splošno bi pa lahko pojasnil sledeče: gradbena parcela je posebno premoženje naše bralke, saj ga je pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze. Ker pa gre za dediščino, četudi bi to parcelo podedovala po sklenitvi zakonske zveze, bi to še vedno bilo njeno posebno premoženje, saj ni bilo pridobljeno z delom. Sama stanovanjska hiša pa je njuno skupno premoženje, saj sta jo sezidala za časa trajanja zveze in s sredstvi, ki sta jih ustvarila v tem obdobju in z delom. Na tem mestu se zaradi namena pričujoče rubrike ne bom spuščal v vprašanje povezanosti zemljišča in objekta (načelom superficies solo cedit) in bom zgolj pojasnil, da bi poenostavljen izračun nadomestila, ki pripada nekdanjemu zakoncu, lahko izgledal takole: recimo, da je gola gradbena parcela vredna 50 enot, stanovanjska hiša, ki sta jo zakonca zgradila, pa 150 enot, skupaj torej 200 enot. Parcela je posebno premoženje naše bralke, zato njen nekdanji zakonec iz tega naslova ne more ničesar zahtevati. Lahko pa zahteva delež na stanovanjski hiši. Če bi obveljala zakonska domneva, da je delež nekdanjih zakoncev na tem (skupnem) premoženju enak, torej polovičen, potem bi nekdanjemu zakoncu pripadalo nadomestilo – izplačilo – v višini polovice vrednosti hiše (brez parcele), torej 75 enot.

Svoja vprašanja pošljite na: info@pravna-pisarna.si ali na uredništvo na naslov: info@primorski-odmevi.si

Možne so tudi drugačne rešitve: da zakonec v naravi pridobi del stanovanjske hiše, ki po velikosti ustreza temu deležu (gre za fizično delitev), ali pa se celotna nepremičnina proda, kupnina pa se razdeli med nekdanja zakonca po istem ključu (govora je o civilni delitvi).

Zelo posplošeno bi lahko zapisal, da se na podoben način določajo deleži tudi na ostalem premoženju nekdanjih zakoncev (na osebnih vozilih, denarnih sredstvih, vrednostnih papirjih, deležih v gospodarskih družbah …), vendar pozor: tudi na dolgovih. Vprašanje prevzemanja skupnih dolgov pa je pogosto bolj zapleteno od delitve premoženja. O tem pa morda kaj več v kateri od prihodnjih številk Primorskih odmevov.

Povezane vsebine:

Smrekar o smrekah

O služnosti in dobri veri

Neuslišana ljubezen prava in pravičnosti

Robert Smrekar, mag. prava