OKROGLA MIZA

Skupaj za preprečevanje samomora

Ljubljana, 4. september 2018
Pred letošnjim svetovnim dnevom preprečevanja samomora so v ljubljanski Mestni hiši pripravili okroglo mizo, na kateri so predstavili aktivnosti, ki so na področju preprečevanja samomora predvidene v Resoluciji o nacionalnem programu za duševno zdravje 2018–2028. Slogan letošnjega dneva, ki ga bomo obeležili 10. septembra, je “Skupaj za preprečevanje samomora”.

Foto: CC

Samomor je po besedah strokovnjakov vsako leto med dvajsetimi vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu, zaradi njega pa vsako leto umre več kot osemsto tisoč ljudi. Vsakih 40 sekund se nekdo nekje znajde v labirintu stiske, iz katerega ne vidi več poti, in se odloči za smrt.

Po statističnih podatkih je v Sloveniji v letu 2017 za posledicami samomora umrlo 411 ljudi. Samomor lahko pogosto preprečimo, pomaga pa lahko prav vsakdo. Ravno o tem govori letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora, saj osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje.

Samomorilni količnik, ki so ga zabeležili v letu 2017, je nekoliko višji v primerjavi z letom 2016, ko je bil samomorilni količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem, a še vedno precej nižji kot v desetletjih poprej, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

»Vsekakor je upad samomorilnega količnika, ki smo ga zabeležili v preteklih letih, vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora oziroma preventivnih dejavnosti. Porast, zabeležen v letu 2017, pa nas opozarja, da je preprečevanje samomora naloga, ki se ji je potrebno posvečati, tudi ob boljši statistiki, in naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi sektorji,” je dejala doc. dr. Saška Roškar.

Slovenija je namreč po besedah dr. Roškarjeve kljub upadanju samomorilnega količnika še vedno nad evropskim povprečjem (11 na 100 000 prebivalcev), kjer v zadnjih nekaj letih umrljivost zaradi samomora upada. Tudi zato se bo slogan letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora »Skupaj za preprečevanje samomora« nadaljeval tudi v leti 2019 in 2020.

Viziji sodelovanja med različnimi sektorji sledi tudi Resolucija nacionalnega programa o duševnem zdravju 2018–2028 (RNPDZ), ki jo je marca letos sprejel državni zbor. Med njegovimi prednostnimi področji je tudi preprečevanje samomora, s ciljem dviga ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru, zgodnje identifikacije ogroženih oseb, zagotavljanja dostopnosti do pomoči in obravnave samomorilno ogroženim osebam, zmanjševanja porabe alkohola in omejevanja dostopnosti do sredstev za samomor.

Kot je pojasnila doc. dr. Vita Poštuvan z IAM in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, je hitrejši upad samomorilnega količnika zaznati pri ženskah, prav tako je prevalenca samomorov med moškimi konsistentno višja. Na samomorilno vedenje moških vpliva veliko med seboj prepletenih dejavnikov, kot so duševne in fizične težave in bolezni, dejavniki, vezani na socialne odnose, socialno-ekonomski dejavniki in negativni življenjski dogodki, kot so ločitev ali razpad zveze, smrt bližnjega, selitev, izguba službe in pokoj. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi odzivi posameznikov na nakopičene težave in na iskanje pomoči.

»Moški bodo verjetno še težje kot ženske razkrili svoje težave, predvsem pa bodo to naredili šele takrat, ko bodo problemi že zelo nakopičeni in ko jih bo že zelo težko reševati. Prepričanje, da je poiskati pomoč sramota, je pri moških še vedno precej zakoreninjeno, zato si dovolijo pomoči šele, ko presežejo to oviro. V naši študiji smo ugotovili, da na razkrivanje vplivajo tudi starost oz. zrelost posameznika in njegove življenjske izkušnje,« je pojasnila Poštuvanova.

Na Slovenskem centru za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič že skoraj desetletje izvajajo preventivne aktivnosti za mlade.

»Zadnje šolsko leto je bilo posebno, saj se je po naših izkušnjah samomorilno vedenje v večji meri kot predhodno pojavljalo že v osnovnih in ne le v srednjih šolah. Vsekakor tega ne moremo razumeti kot trend, vendar ni odveč, da temu namenimo več pozornosti. Poleg tega smo bili v zadnjem letu na dvajsetih intervencijah, kjer smo na šolah, dijaških domovih ali neposredno s starši pomagali v primerih samomora mladostnika. To so vedno zelo težke situacije, ki močno zaznamujejo celotno institucijo oz. skupnost,« je dejala Vita Poštuvan.

Foto: CC

V centru še pojasnjujejo, da so stiske otrok velikokrat tudi spregledane, saj so znaki lahko zelo prikriti ali pa npr. sprememb v otrokovem vedenju ne pripišemo njegovi stiski, temveč odraščanju.

Za preprečevanje samomora je pomembna tudi uspešna preventiva, s katero se lahko izognemu nastanku globljih duševnih stisk.

V Sloveniji že 12 let deluje center za psihološko svetovanje Posvet z 51 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov – večinoma psihologov in psihoterapevtov – pod strokovnim vodstvom prof. dr. Onje Tekavčič Grad in Anamarije Zavasnik.
V trinajstih svetovalnicah izvajajo redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje, katerega osnovni cilj je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk. Polovica njihovih uporabnikov poišče pomoč zaradi težav v družini, petina zaradi depresivnosti in anksioznosti, desetina zaradi slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, smrt bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni, brezposelnosti ipd.

»Polovici uporabnikov smo prva oblika pomoči. S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo jim nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah. S tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno vedenje,” je dejala Mojca Vatovec, poslovna vodja Posveta.

Ob letošnjem svetovnem dnevu samomora bo že petič potekala akcija Prekolesarimo svet, katere cilj je, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Namen akcije je razširjati zavedanje, da samomore lahko preprečujemo, in obenem vzpodbujati druženje in povezovanje med ljudmi.

Uredništvo

Povezane vsebine:

Tina Podlogar: Samomore lahko preprečujemo

Mladi nam sporočajo, da nimajo za kaj živeti