ZDRAVJE

Skrb za duševno zdravje: V stiski poišči pomoč

10. oktobra že četrt stoletja obeležujemo dan, namenjen duševnemu zdravju. Prvič so ga namreč praznovali leta 1992 v sklopu letne aktivnosti Svetovne federacije za duševno zdravje, kasneje pa so ta dan tudi uradno določili za svetovni dan duševnega zdravja.

Labirint nasilja, foto: Barbara Kokot

Ob letošnjem dnevu so združile moči ustanove obalno-kraške regije, ki delujejo na področju duševnega zdravja, in organizirale dvodnevno prireditev z naslovom Iz stiske do rešitve. Njen namen je bil razbijati predsodke, ozaveščati in spreminjati stereotipe, spoznavati in prepoznavati različne stiske, se učiti novih veščin za soočanje z vsakdanjimi težavami, predvsem pa iskati rešitve za lepše in kvalitetnejše življenje.

Kot nam je povedala Natalija Korent iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vse sodelujoče ustanove predstavljajo del mreže, ki jo koprska izpostava inštituta koordinira že od leta 2010. Na različnih srečanjih si izmenjujejo informacije in primere dobrih praks, pa tudi težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Pred leti so tako organizirali okroglo mizo »Stičišča med službami na področju duševnega zdravja«, na kateri so govorili o sodelovanju med različnimi ustanovami.

“Dogodek Iz stiske do rešitve je rezultat skupnega dela vseh udeleženih organizacij. Naš namen je bil opozoriti na različne stiske ljudi in pokazati na različne načine reševanja teh stisk. Poleg tega pa smo želeli opozoriti na stigmo, ki se drži tega področja, in raznih stereotipov, ki si jih ljudje ustvarjajo, ko se srečujejo z osebami, ki ne ustrezajo družbeni oznaki »normalnosti«,” je o dvodnevni prireditvi povedala Korentova.

Da bi ljudem približali skrb za duševno zdravje in jih seznanili z oblikami pomoči, ki jih imajo na voljo, so skupaj stopile številne organizacije. Na prireditvi so sodelovali koprska izpostava NIJZ, koprska organizacija Rdečega križa, Cellovita Koper, Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper, Društvo Projekt Človek – sprejemni center Piran, Zdravstveni dom Koper, koprski center za socialno delo, Krizni center za otroke, mladostnike in starše – enota SCD Koper, piranski krizni center za žrtve nasilja – enota CSD Piran, koprska enota Društva za nenasilno komunikacijo, koprsko-izolska enota Ozare, Šentmar Koper – Slovensko združenje za duševno zdravje Šen, UP Inštitut Andrej Marušič, koprski svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, PRIMSS – Primorsko svetovalno središče, NewPrevent, društvo Svit Koper, Regijska varna hiša Kras in CPPK.

Odziv javnosti je presenetil vse sodelujoče, hkrati pa je velika obiskanost prireditve dobra popotnica za nadaljnje delo, ki zahteva veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in neprestanega učenja.

Na stojnicah različnih ustanov so obiskovalci prejeli gradivo o programih, ki jih ponujajo, lahko so se udeležili psihoedukativnih in izkustvenih delavnic, se sprehodili skozi labirint nasilja, obiskali koprsko zavetišče za brezdomne ali se udeležili predavanj z različno tematiko.

“Delavnice Tehnike sproščanja, Spoznajmo čuječnost, Človek, začuti se in Ustvarjalno – čuječna delavnica za otroke, ki so potekale na ŠCUP-u, so bile polno zasedene, ravno tako predavanji, ki sta ju izvedli SCOMS Koper in CPPK. Obiskan je bil tudi Dan odprtih vrat zavetišča in dnevnega centra za brezdomne osebe,” je Korentova ocenila odziv obiskovalcev.

Primorsko svetovalno središče je na prireditvi predstavilo projekt Živa knjižnica, ki je namenjen ozaveščanju in izobraževanju o človeških vrednotah, pravicah ter spodbujanju razprav o predsodkih in stereotipih v družbi. Knjige v Živi knjižnici so ljudje z zanimivimi zgodbami in izkušnjami, ki so jih pripravljeni deliti s svojimi bralci.

“Na “knjižnih policah” je bilo na voljo 17 zanimivih “knjig”, ki so delile svoje zgodbe z več kot štiridesetimi “bralci”. Svojo zgodbo so med drugim delile oseba z izkušnjo izgube spomina, oseba z izkušnjo ciklotimije, oseba s poškodbo hrbtenjače, mati odraslega zasvojenca z mamili, gender fluid oseba, gej, socialna delavka na področju dela z zasvojenimi, panseksualna transspolna oseba in mnoge druge,” je o Živi knjižnici povedala Nikolina Jeretič iz PRIMSS-a.

Vse aktivnosti so bile usmerjene predvsem v krepitev notranjih moči posameznika, občutka sreče, dobrega počutja in pozitivne samopodobe. Sodelujoči pa enotno in odločno izpostavljajo sporočilo, z željo, da bi doseglo čim več ljudi, še najbolj pa tiste, ki se ravnokar soočajo s stisko: “Potrebovati pomoč ni izraz posameznikove šibkosti, temveč moči, da jo zna izraziti in sprejeti.”

Povezane vsebine:

“Znanje je moteče, ker je orožje, s katerim se lahko uprete gospodarju”

Ujeti v mrežo družbenih omrežij

Ali sem nor?

“Oče in sin, ki se komaj pogovarjata, se pod vodo držita za roke. Neprecenljivo!”

Mladi nam sporočajo, da nimajo za kaj živeti

“Ne gre za pravico, da si lahko nekaj. To pač si!”

Nataša Fajon