PRAZNOVANJA

Samhein ali konec poletja – keltski praznik noč čarovnic

Kelti so na našem ozemlju staroselcem v zapuščini predali veliko praznikov, med njimi je noč čarovnic ali novo leto čarovnic tradicionalni običaj in navada, ki so jo že pred več kot 2000 leti praznovali predhodniki Irske.

Velja napačno mišljenje, da se je slovensko ozemlje amerikaniziralo s svojimi »globalizacijskimi praznovanji«, saj je t. i. Halloween daleč stran od potrošništva in zato noč čarovnic spada med najstarejše praznike v zgodovini človeštva, ko se konča lunin koledar. Medtem ko sedaj poznamo štiri različne letne čase, ki izvirajo iz indoevropskega glagola *u̯ért-men s prvotnim pomenom ‘vrtenje’, je pomen slovenske besede vréme sekundaren. Kot ‘trenutni čas’ je namreč prvotni pomen praslovanske besede vermę̋, iz katere se je razvila naša beseda ‘čas’, medtem ko sosedje Hrvati poznajo vrijéme kot sopomenko za čas in vreme. Tudi leto Keltov je bilo sestavljeno iz dveh letnih časov, poletja in zime, zato se z nočjo čarovnic poklonijo božanstvu sonca in včasih tudi gospodarju smrti. V tem času, ki se nahajamo, so morala biti vsa dela na polju zaključena kot del naravnega cikla. Z uspešnim spravljanjem pridelkov so se zbrali vsi člani družine in začeli z mirovanjem, kar so proslavili z obredi kot so poroke, blagoslovi, smrt in življenje. V tem obdobju umre tudi narava in nastopi čas teme. Nastopi pomemben posvečeni čas, ko se soočamo s tistimi področji življenja, ki jih čez bolj aktivno leto ignorirate. Je čas hvaležnosti, počitka, nabiranja moči, blagoslavljanja, ljubezni in radosti, ko se lahko v krajših dnevih in daljših nočeh več družimo z najbližjimi. Pozimi je bilo dušam dovoljeno, da se vrnejo med žive, kar pomeni, da se še posebej lahko povežemo z dušami čaščenih prednikov. Da bi pomirili mrtve in se zavarovali pred nesrečo, so ta dogodek spremljali s strahospoštovanjem ter jim v dar pripravljali hrano in pijačo. Podobno kot vzhodne religije s praznovanjem hindujskega Divali ali Deepavali na isti čas skupinsko darujejo bogovom in boginjam še danes. Na 31. oktobra so se hitreje odpravili v posteljo, saj bi se morali ravno takrat izogniti srečanju z mrtvimi. Vendar sedaj velja tudi prepričanje, da se takrat našemimo v grozljive pojave ravno zaradi tega, da preženemo strašne zle duhove. V 9. stoletju, ko so si Rimljani s pokristjanjevanjem podjarmili Kelte, je iz Samhaina in poskusnega dneva vseh svetih za 1. november nastala noč čarovnic. Vendarle se ideja keltskega praznika ni zabrisala, zato so protestanti v 16. stoletju uvedli »All Hallowed Evening« ali »All Hallow’s Eve«, tudi »Hallow Eye« (večer svetih oziroma večer pred vsemi svetimi), od koder torej »Halloween«. Če ste do sedaj imeli prepričanje, da se bo med zimskim časom za plodno pomlad in poletje vse uredilo samo po sebi z nevednostjo, je potrebno razumeti veliko presenečenje. Z mesecem novembrom prihaja namreč čas, ko je potrebno izprazniti glavo, jo umiriti in napolniti našo notranjost, čutenje in srce, ženske bi morale pripraviti tudi maternico. To naj bi potekalo brez načrtovanja ali analiziranja skozi posameznikov ali kolektivini razum, saj se začne obdobje razkrivanja mask in person. Vsak zase bo moral v sebi najti luč in pot iz teme, torej zavestno zavedanje in nezavedne frustracije ter tesnobe transformirati v »višji jaz«.

Na noč čarovnic se ni dobro nahajati v bližini mej ozemlja z vašimi sosedi, saj naj bi v tej noči veljalo to kot nevarno. Na meji med dvema posestnikoma se nahajajo duhovi, ki vam lahko prinesejo nesrečo skozi leto. Izogibali bi se naj mostov, križišč in grobov. Včasih so na polnoč na dan pred svetimi odšli v cerkev in tisti najbolj pogumni, ki so se lahko sporazumevali z duhovi, so lahko na to noč videli tiste ljudi, ki bodo v tem letu umrli. S tem so tvegali, da med njimi sreča tudi sebe samega.

Podobno dekleta, ki 31. oktobra ponoči zrejo v ogledalo, ugledajo obraz fanta, s katerim se bodo poročila, vendar je prav tako tvegano, da vidijo hudiča. Obstaja še en običaj, ko se najbolj pogumni odpravijo do pokopališč in na polnoč hodijo po grobovih, da jim bo ponujen vpogled v prihodnost. Tudi ti so s tem izpostavljeni tveganju, da se srečajo s hudičem. Slednji primer je zanimiv, saj ohranja ritual pozdrav soncu, ko se morajo obrniti v smeri proti soncu, zelo pomememben za Kelte.

Možnost srečanja s hudičem iz krščanskega prepričanja lahko predstavlja dobro znani poskus povezovanja s poganskim bogom mrtvih. V tem primeru, Don Don ‘bog mrtvih’ v noči na 1. november zapusti svoj otok in potuje po kontinentu. Ali je odnesel duše, je nejasno, vendar je verjetno, da je to storil. Z rituali in prižiganjem ognja ali kresov so želeli staroverci njegovo moč umiriti, dokler niso skozi zgodovino in prihodom krščanstva, ko je pomen vladarja mrtvih zamenjal hudič, prenehali.

Moderna poganska religija s spiritualnimi koreninami po prvotni definiciji pomeni spoštovanje narave. Nekateri glavni identifikacijski motivi so spoštovanje bogov in boginj, sprejetje reinkarnacije in magije, ritualno spoštovanje astronomskih in kmetijskih pojavov in uporaba magičnih krogov za ritualne namene. Še vedno obstajajo t. i. novodobne čarovnice in magi, ki lahko z osebno močjo prakticirajo z ljudsko magijo, torej belo magijo, vedno v skupno dobro vseh. Ta sistem prepričanj se posebej nanaša na šamanistična in politeistična verovanja ter uporablja zelišča, kamne, barve, vodnjake, reke in druge naravne predmete. Nekateri čarovniki in čarovnice se uporabljajo za opisovanje sebe. Ta izraz nima nič skupnega s satanizmom, vendar za razliko poznamo tudi črno magijo, ki je zla.

Običaj izrezovanja buč

Ta običaj je nastal po legendi o skopušnem kovaču Jacku, ki je pretental vraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag se je spremnil v kovanec, a prebrisani kovač je kovanec spravil v svoj žep, v katerem je imel križ, zato je vrag ostal 10 let ujet v kovanec. Šele potem, ko je kovaču obljubil, da ne bo zahteval njegove duše, ga je vzel iz žepa. Zaradi grešnega življenja Jack ob smrti ni bil sprejet v raj, zato ga je na vratih v pekel pričakal vrag ter ga poslal nazaj v mrak. V pomoč mu je dal žerjavico oglja, Jack pa si je izdolbel repo in vanjo položil žerjavico. Poti nazaj domov ni več našel, še vedno pa tava naokoli z izdolbljeno repo v mraku. Tako je Jack luči postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.

Kakor koli se boste že odločili, da boste praznovali noč čarovnic, bodite razigrani, oblecite se v čarovnice in duhove ter raziskujte tudi ostale stare tradicije starih kultur, ker zna biti zelo zabavno.

Janja Napast