ZDRAVJE

Rdeče in suhe oči: Najpogostejši razlogi in zdravljenje

Razlogi za rdeče oči so zelo različni, od relativno blagih do zelo resnih. Rdeče oko je lahko posledica očesnega vnetja, krvavitve, povišanega pritiska v očesu, najpogostejši vzrok rdečih oči v današnjem času pa je sindrom suhega očesa.

Rdeče oči so pogosta težava, ki je lahko vnetne narave, lahko pa gre tudi za posledico sindroma suhega očesa.

So rdeče oči pogostejše pri ljudeh, ki imajo dioptrijo?

Pojav rdečih oči ni odvisen od višine dioptrije. Morda lahko omenimo rdeče oči, ki nastanejo pri naprezanju oči zaradi nepravilnih očal. Z naprezanjem, da bi izostrili sliko, se frekvenca mežikanja zmanjša, očesna površina se hitreje suši in to lahko privede do sindroma suhega (rdečega) očesa.

Drži, da je lahko obolenje rdečih oči povezano s klamidijo?

V našem prostoru klamidija povzroča kronično vnetje veznice, ki se kaže z rdečim očesom, nima pa ogrožujočih posledic za oči. Okužbo je pomembno prepoznati in jo ustrezno zdraviti, ker je klamidijska okužba oči pogosto povezana z urogenitalnim obolenjem in je spolno prenosljiva sistemska bolezen.

Kako pogosta je ta povezava?

Klamidijska okužba očesne veznice (klamidijski konjunktivitis) je v več kot polovici primerov povezana z urogenitalnim obolenjem, in sicer pogosteje pri ženskah kot pri moških.

Za kako pogosto težavo gre po vaših ocenah?

Klamidijski konjunktivitis zajema le majhen odstotek vseh obolenj, ki so povezana z rdečim očesom. Nanj pomislimo, če se vnetje oči kaže z gnojnim ali vlečljivim izcedkom in traja več kot tri tedne.

Kako pogosto se po vaših ocenah srečujete s težavami rdečih oči?

S težavami rdečih oči se srečujemo izredno pogosto, predvsem s sindromom suhega očesa, katerega pogostost je pri naši populaciji več kot 25 %.

So pogostejše med mladimi, starejšimi? Katere skupine prevladujejo?

Če se omejimo na suho oko kot najpogostejši vzrok rdečih oči, je pogostejše pri starejši populaciji. V večini primerov je povezano s kroničnim vnetjem vek, o katerem se je včasih le malo govorilo zaradi pičlih možnosti zdravljenja, v zadnjih letih pa je na področju zdravljenja suhega očesa veliko novosti. Vse pogosteje imajo težave s suhimi očmi tudi mlajši, ki pogosto več ur dnevno uporabljajo računalnik. Svoje doprinese tudi delo in bivanje v klimatiziranih prostorih, kjer suh zrak dodatno izsuši očesno površino.

Obstajajo morda kake raziskave?

Seveda, raziskav s področja suhih oči je veliko. Dokazano je na primer, da je pri bližinskem delu ali delu z računalnikom pogostost mežikanja petkrat manjša kot sicer. Posledica je manjše vlaženje očesne površine s solzami in povečano izhlapevanje solz.

Kako se ‘zdravijo’ rdeče oči? Obstaja morebitna preventiva?

Vzroki za rdeče oči so številni, zato so tudi zdravljenja različna. Kadar imamo težave s suhimi očmi, je najprej treba prilagoditi okolje, če to ne zadostuje, pomaga uporaba umetnih solz.

Kaj svetujete?

Bolnikom svetujemo, naj se izogibajo suhih in klimatiziranih prostorov, naj pri delu z računalnikom delajo premore ter naj postavijo računalniški zaslon nižje od višine oči, saj bo tako pri gledanju očesna reža manj odprta. Namen teh ukrepov je zmanjšano izhlapevanje solz.

Kdaj k zdravniku?

Zdravnika je potrebno obiskati v primeru izrazitih in dolgotrajnih težav, težav s samo enim očesom ali kadar se skupaj z rdečino v očesu pojavi tudi bolečina ali poslabšanje vida.

Ali rdeče oči vplivajo na vid?

Rdeče oči, ki so posledica sindroma suhega očesa, le pri težjih oblikah obolenja bistveno vplivajo na vidno ostrino. Za blažje oblike suhih oči so bolj značilna blaga nihanja v kvaliteti vida, kot je nekoliko moten vid po večurnem delu z računalnikom.

Je v zadnjem času prišlo do novosti pri zdravljenju rdečih oči?

Predvsem je mnogo novosti na področju zdravljenja suhih oči; novosti so v sestavi umetnih solz, imamo tudi nove možnosti za zdravljenje kroničnega vnetja vek. Predvsem je priporočljivo, da so umetne solze brez konzervansov.

Bi opozorili še na kaj, kar bi veljalo omeniti v prispevku?

Rdeče oči so najpogosteje posledica sindroma suhega očesa. V večini primerov si lahko pri tem pomagamo sami, tako da zavestno večkrat na dan zapremo oči in uporabljamo umetne solze.

Kako moramo poskrbeti za oči, da  jih bomo čez poletje zaščitili pred vročim soncem?

Na sonce so občutljivi vsi deli naših oči, tako veke kot tudi površina očesa in v notranjosti očesa rumena pega. Zato je izrednega pomena, da oči ščitimo pred UV žarki. Kot vsi vemo, oči pred soncem lahko zaščitimo s sončnimi očali. Ta so na srečo tudi modni dodatek, tako da jih mnogo ljudi nosi tudi iz tega razloga, hkrati pa ščiti oči. Nekatera sončna očala so premajhna, da bi preprečila vsem žarkom dostop do zenice, zato v takih primerih priporočamo še uporabo kape s ščitom ali klobuka. Temeljita zaščta pred soncem je sicer najpomembnejša v gorah in na snegu, saj se od snega odbija približno 90 % žarkov. Za razliko od tega se od vode, npr. na morju, odbija le okrog 10 %. Tako je pravzaprav najpomembnejša zaščita oči pred soncem na visokogorski smuki. Sama vročina poleti na oči ne vpliva bistveno.

Foto: Dr. Petra Schollmayer, specialistka oftalmologinja

Kakšne poškodbe lahko sonce povzroči na očeh? Kako te poškodbe najučinkoviteje zdravimo?

Močno sonce najpogosteje povzroči opekline kože vek, lahko pa tudi poškodbo samega očesa (zrkla) in globljih delov. Na površini očesa sončni žarki povzročijo poškodbe veznice, tanke opne, ki prekriva beločnico, ter roženice, prozornega tkiva pred šarenico in zenico. Dolgoletna izpostavitev močnim sončnim žarkom lahko povzroči nastanek degenerativnih sprememb, kot je na primer pterigij, trikotna zadebelitev veznice, ki počasi prerašča roženico. V primeru rasti je potrebno pterigij operirati, preden preraste center roženice. Dolgotrajna nezaščitena izpostavljenost oči soncu lahko povzroči tudi hitrejši nastanek sive mrene, ki je sicer bolezen starejših. Siva mrena pomeni zamotnitev očesne leče, ki jo lahko odpravimo le s kirurškim posegom.

Nadalje lahko sončni žarki povzročijo poškodbo mrežnice, še posebej njenega centralnega dela – rumene pege. Ta je bistvena za ostrino vida. Zato stroka ne priporoča t. i. “sončne joge”, o kateri v zadnjem času veliko slišimo in beremo in pri kateri bolniki v sonce gledajo brez UV zaščite. Imeli smo že primere bolnikov, pri katerih je zaradi nezaščitenega gledanja v sonce prišlo do trajne in neozdravljive okvare rumene pege in poslabšanja vida.

Če ima nekdo težave s suhimi očmi, kako naj zanje skrbi čez poletje? In kako sploh skrbeti za suhe oči?

Za suhe oči je potrebno skrbeti tako poleti kot tudi v drugih letnih časih. Poleti so težave s suhimi očmi pri nekaterih lahko nekoliko izrazitejše zaradi močne svetlobe ter klimatiziranih prostorov. Predvsem suh zrak oči še dodatno izsuši, zato je priporočljivo, da se klimatiziranim prostorom čim bolj izogibamo. Če to ne gre, si lahko pomagamo z umetnimi solzami. Pomaga gibanje na svežem ter vlažnem zraku. Zanimivo je tudi, da mnogi bolniki s suhimi očmi povedo, da imajo v času dopustov manj težav, kar je povezano predvsem z manjšo uporabo računalnika. Vzrok težav pri delu z računalnikom in bližinskem delu, kot je branje, je zmanjšana frekvenca mežikanja. To povzroči povečano izhlapevanje solz in suhe ter utrujene oči. Zato priporočamo pogoste nekajminutne premore. To velja tudi za delo v službi.

Kako zdravimo suhe oči? Si lahko pomagamo sami ali moramo obiskati oftalmologa?

Sami si lahko pomagamo z nekaterimi enostavnimi ukrepi, ki sem jih že omenila: izogibanje klimatiziranim prostorom, vetru, gibanje na svežem zraku, premori pri delu z računalniki. Pomembno je tudi, da zdravo jemo. Dokazano je na primer, da omega 3 maščobne kisline zmanjšujejo težave s suhim očesom, saj vplivajo na sestavo in količino solz. Občutek utrujenih in pekočih oči si lahko blažimo z umetnimi solzami. Ker je na tržišču mnogo vrst umetnih solz in gelov, je najbolje, da nam oftalmolog svetuje, katere so najprimernejše za nas. To je še posebej pomembno, če jih uporabljamo vsak dan in večkrat dnevno. Nekaj pripravkov umetnih solz namreč še vedno vsebuje nekatere škodljive konzervanse, ki jih danes pri dolgotrajni uporabi odsvetujemo, saj lahko povzročijo celo okvare očesne povrhnjice. Vedeti je potrebno, da je suho oko danes eno najbolj raziskovanih področij v oftalmologiji, zato se hitro razvijajo nove terapije. Da bi našli ustrezno, je seveda nujen pregled ter tudi nadaljnje spremljanje pri oftalmologu. Če suhega očesa ne pričnemo pravočasno in ustrezno zdraviti, lahko s časom pride do kroničnih sprememb, ki se jih ne da več ozdraviti.

Kontakt: Dr. Petra Schollmayer, spec. oftalmolog, Okulistični center Hawlina & Schollmayer, Obala 77, 6320 Portorož, www.hawlina.eu, Tel: 031 394 224, Email: info@hawlina.eu