VSE NAJBOLJŠE, TARTINI

Razstava “vražjih” gramofonskih plošč

Piran, 8. april 2018
V sklopu prireditev ob rojstnem dnevu Giuseppeja Tartinija, ki ga obeležujemo danes, so v petek 6. aprila, v skladateljevi rojstni hiši v Piranu svečano odprli razstavo gramofonskih plošč z naslovom Il trillo del diavolo – Vražji trilček. Zbirka Emila Gašperšiča obsega več kot petdeset ovitkov LP plošč Vražjega trilčka različnih izvedb ter seveda različnih izvajalcev. Nekateri ovitki so že kar kultna umetniška dela.

Foto: violinist Zdravko Pleše, avtor: Nataša Fajon

Sonata Vražji trilček velja za Tartinijevo najbolj znano kompozicijo, ki jo odlikujejo težke tehnične pasaže v trajanju 15 minut. Zelo znana je tudi zgodba o njenem nastanku, ki pravi, da je skladatelja nekoč v sanjah obiskal sam hudič.

Zgodbo opiše sam violinist v potopisu astronoma Jeroma Lalandeja z naslovom Potovanje francoza po Italiji (“Voyage d’un François en Italie”).

Foto: Nataša Fajon

“Neko noč, leta 1713, sem sanjal da sem s hudičem sklenil pogodbo v zameno za mojo dušo. Vse je bilo, kot sem si želel, moj novi služabnik mi je izpolnil vsako željo. Med drugim sem mu dal svojo violino, da bi videl če zna igrati. Moje navdušenje je bilo zelo veliko, ko sem zaslišal prečudovito in najlepšo sonato, ki je bila genialno zaigrana. Tako sem bil navdušen in očaran, da mi je pošla sapa in sem se zbudil.Takoj sem zgrabil violino in se poskusil spomniti melodije, a zaman. Glasba, ki sem jo takrat zapisal, je nedvomno moja najboljša in še vedno jo kličem Vražji trilček. A razlika med njo in tisto, ki sem jo sanjal, je tako ogromna, da bi najraje uničil inštrument in se poslovil od glasbe, če mi ta ne bi preveč pomenila.”

Foto: Metoda Pavlič, violinist Zdravko Pleše in zbiratelj Emil Gašperšič, avtor: Nataša Fajon

Foto: Nataša Fajon

Razstavo je odprl violinist Zdravko Pleše, ki je navdušil z odlično interpretacijo Tartinijeve najbolj znane sonate. Mnogi so se strinjali, da imajo redko priložnost slišati izjemnega izvajalca tako od blizu. Sledil je ogled razstave izjemne zbirke plošč, med katerimi najstarejša nosi letnico 1938.

Zbiratelj Emil Gašperšič iz Ljubljane je plošče zbiral že kot mlad fant, ko so poslušali rock glasbo.

“Če si avdiofil, te zanimanje za zvok prej ali slej zapelje v klasiko. Tartinijev Vražji trilček me je najbrž pritegnil zaradi zanimive zgodbe o nastanku in ker je nekaj posebnega,” je dejal.

Na ogled je 58 ovitkov plošč, po Emilovih besedah pa mu do popolne zbirke manjka še 14.

Ogledu razstave je sledilo predvajanje plošč na gramofonu L75 po izboru našega znanega audiofila Bruna Puharja. Zbrano občinstvo je lahko prisluhnilo, kako zveni najstarejša plošča iz leta 1938, narejena še iz materiala šelak, ki se je uporabljal do leta 1950, po njem pa so bile plošče večinoma izdelane iz polivinilklorida (PVC), od tod tudi ime vinilna plošča oziroma vinilka.

Gospod Bruno je poleg najstarejše v poslušanje ponudil še izvedbe violinistov, kot so Andrej Lütschg, David Oistrakh, Roberto Michelucci in čudežni deček Stefan Milenkovič, ki so ga posneli v živo v Beogradu, ko je imel rosnih 14 let.

Foto: Nataša Fajon

Na svojem forumu je “vinilni DJ” zapisal: “Z zvočno predstavo smo uspeli “paralizirati” občinstvo. Nisem si mislil, da bo toliko obiskovalcev negibno poslušalo toliko časa. Po več kot eni uri so še vztrajali, tako da sem zadnjo ploščo spustil skozi celo. Naj spomnim da smo ves čas poslušali eno in isto skladbo. Na hipotetični stavnici ni bilo dosti možnosti.”

Številni obiskovalci so se v Tartinijevo hišo vrnili tudi včeraj, ko so “pridno” poslušali tudi izjemen kvartet Il terzo suono, ki ga sestavljajo Jasna Nadles na flavti, Gianpiero Zanocco na violini, Ivano Zanenchi na lutnji in Milan Vrsajkov na violončelu. Večer so popestrili s prefinjenimi interpretacijami Tartinijevih in Vivaldijevih del.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Odkrivanje sledi Giuseppeja Tartinija v Piranu

»Otroštvo sem preživela na balkončku, kjer sem s sestro in dedkom občudovala soline«