MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NASILJU

Razlog za nasilje posameznika se skriva v nasilju, ki ga navadno ne vidimo

Koper, 27. november
25. novembra smo obeležili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila leta 1981. Na ta dan se vsako leto začne 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se končajo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.

Študentska organizacija Univerza na Primorskem je ob dnevu proti nasilju nad ženskami letos izvedla prikaz nasilja nad žensko in moškim z namenom osveščanja javnosti o nujnosti ukrepanja v primerih nasilja, saj ima ravno ožje in širše socialno okolje ključno vlogo pri prepoznavanju opozorilnih znakov nasilja v družini, ter o napačni miselnosti, da je bolje ne videti, ne slišati in nič ne reči.

Posnetek prikaza nasilja so predstavili v sredo, 22. novembra, v Študentskem centru v Kopru, po njem pa so o nasilju razpravljali na okrogli mizi, katere gostje so bili filozof dr. Ernest Ženko, redni profesor na Univerzi na Primorskem, dr. Jasna Podreka, predstavnica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Aleksandar Pašić, predstavnik DNOBM (Association of Advanced Defense & Fighting Methods) ter moderator in vodja eksperimenta, psiholog Matic Munc.

Vodja zaigranega prikaza je dodatno pojasnil, da je moškega, ki se je prvi odzval na nasilje nad žensko, prizor zelo vznemiril, saj so podobni primeri v Ukrajini, od koder prihaja, zelo pogosti, sam pa nasilja je tolerira. Zanimivi so bili tudi odzivi gostov bližnje kavarne, ki so ob nasilju ženske nad moškim ves čas komentirali dogajanje z izjavami, kot so “prav mu je”, “če bi ga bilo kaj v hlačah, bi jo že udaril”, splošen odziv pa je bilo posmehovanje.

Foto: Matic Munc, Aleksandar Pašič, dr. Ernest Ženko in dr. Jasna Podreka, avtor: Nataša Fajon

Po besedah dr. Jasne Podreka imamo zelo omejeno percepcijo pri definiranju nasilja, saj je naša toleranca do nasilja, ki se dogaja znotraj družine, zelo visoka, ko gre za nasilje med neznanci, pa reagiramo veliko hitreje.

“Nekih vedenj, sploh v intimnem odnosu, ne zaznavamo kot nasilje – verbalno agresijo, psihično nasilje moškega nad žensko. Nasprotno v primeru nasilja ženske nad moškim ne reagiramo niti pri fizičnem nasilju,” je dejala.

Moderator je goste izzval z vprašanjem, kaj počnemo narobe, upoštevajoč, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega za ozaveščanje ljudi. Je nasilje v naši naravi ali gre za kulturni vzorec in družbeni vpliv?

Dr. Ernest Ženko je spomnil na preizkuse, ki so pokazali, da običajno ni neke osebnosti, ki bi bila sama po sebi nagnjena k nasilju, temveč je situacija tista, ki velikokrat odloča, kaj se bo zgodilo.

“Pomembni so torej osebnost, situacija in simbolno nasilje v ozadju – oglaševanje in ostala neprestana sporočila, da morajo biti moški agresivni, sicer niso pravi moški, ženske pa so na nek način neresna grožnja, neenakost je prisotna tudi na ravni nasilja,” je pojasnil.

Dodal je, da običajno vidimo le nasilje, ki ga izvede nekdo kot posameznik ali posameznica, razširjena različica razumevanja nasilja pa mora upoštevati tudi sistemsko in simbolno nasilje.

“Razlog za večino subjektivnega nasilja se skriva v nasilju, ki ga navadno ne vidimo, ker se nam zdi, da ne obstaja. To sta sistemsko in simbolno ali kulturno nasilje. Pri sistemskem nasilju velja, da je nasilje vsakršna razlika med nami glede pozicije moči, simbolno nasilje pa je tisto, ki ga najdemo v kulturnih tekstih, medijih in okolju okrog nas,” je pojasnil.

Dr. Podreka je kot sistemsko nasilje v Sloveniji izpostavila poglede na določene institute, ki pogosto podpirajo neodzivanje na nasilje. Med njimi je najbolj zakoreninjeno stališče do instituta družine, ki je nad vsem, zato vanj ne smemo posegati. V zgodovini se je namreč družina ločila od javnega, s čimer je bila zaprta za posege, šele kasneje pa se je pokazalo, da se v njej dogajajo tudi hude stvari, zato je treba vanjo tudi javno stopiti.

“To je trajalo dolgo, prve akcije proti nasilju v družinah so se v ZDA začele že v 60. letih, v Sloveniji v 80., zakon o preprečevanju nasilja v družini pa smo dobili šele leta 2008,”je povzela.

Ob zaključku okrogle mize so se dotaknili še vprašanja ustrezne strategije v svetu, polnem nasilja, ob katerem je prof. Ženko poudaril pomen učenja nenasilnega vedenja in komunikacije že od vrtca naprej.

“Tekmovalnost, ki je prisotna povsod, povzroča frustracijo, ta pa vodi v nasilje. Slednjega lahko izzove tudi občutek deprivacije – vsega ni dovolj za vse. Če ni pogoja za izražanje agresivnosti, se ne bo uporabljala,” je zaključil.

Munc je za konec prisotne spomnil, da smo po zakonu vsi državljani dolžni prijavljati kazniva dejanja, izgovori, da bo to storil nekdo drug, pa nas te dolžnosti ne odvezujejo.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite

Samo odrasli lahko prekinemo tragedije otrok, ki trpijo zaradi spolnih napadov

Svet Evrope objavil nasvete za zaščito otrok pred zlorabami na spletu