VROČINSKI VAL

Ravnanje v času velike toplotne obremenitve

Primorje, 2. avgust 2018
Konec julija je Slovenijo zajel prvi vročinski val letošnjega poletja. Na Agenciji za okolje opozarjajo, da bo danes in v prihodnjih dneh predvsem po nižinah Primorske in v mestnih središčih velika toplotna obremenitev. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob napovedanih visokih temperaturah svetuje, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, se umaknemo v senco ali hladnejše prostore, fizično aktivnost na prostem pa omejimo na jutranje in večerne ure.

Foto: NIJZ

Marsikje je bil najbolj vroč dan 1. avgust; najvišje temperature so vremenoslovci izmerili v Podnanosu, kjer se je temperatura povzpela do 37,1 °C, v Biljah pri Novi Gorici do 36,5 °C, v Ilirski Bistrici do 35,1 °C, v Ljubljani 34,5 °C, na letališču Portorož 34,2 °C, v Črnomlju 33,4 °C, na letališču v Lescah 32,5 °C.

Ker se toplotna obremenitev stopnjuje že s samim trajanjem vročine, na NIJZ pojasnjujejo, da lahko z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur škodljive vplive vročine omilimo ali preprečimo.

Foto: NIJZ

Vročina lahko najbolj prizadene starejše, otroke in bolnike, bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (bolniki s srčnožilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), osebe s socialno-ekonomskimi problemi ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov), osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest).

Foto: NIJZ

Daljše obdobje vročine lahko povzroči pregretje telesa in različne težave, kot so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica, vročinska kap.

Težave zaradi vročine lahko preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto – se umaknemo v senco ali hladnejše prostore, zmanjšamo nastajanje toplote – omejimo fizično aktivnost, uživamo »lahko hrano« v manjših obrokih.

Prav tako na NIJZ svetujejo, da telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in z zadostnim uživanjem tekočin.

Za konec svetujejo večjo pozornost pri bolj ogroženih ljudeh, prav tako pa opozarjajo, naj ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, v primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor), v primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo.

Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem, še posebej v času njegove največje moči med 10. in 17. uro. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.