INTERVJU

Radivoj Nardin: Zgodbo gradimo okrog pacienta

Direktor Splošne bolnišnice Izola, magister Radivoj Nardin, je preprost človek. »Kaj pa imam jaz takega povedati?« nas je v skromnem tonu vprašal, ko smo ga prosili za intervju. A kadar dela, dela, zato sva morali z njegovo tajnico kar nekajkrat preložiti termin pogovora. Ko sva se vendarle dobila, sva sedela v pisarni z nemara najlepšim razgledom daleč naokrog. To je potrdil tudi sam.

Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo vaš dosedanji mandat na čelu Splošne bolnišnice Izola?

Najbolj sem ponosen na to, da smo uspeli spremeniti notranjo kulturo, zavedanje, da smo dobri in da z dobro organizacijo ter delom s skupnim ciljem pridejo tudi rezultati. Treba je zavihati rokave in se organizirati. To ni le moj uspeh, temveč uspeh vseh 800 zaposlenih v bolnišnici. Ponosen sem na to, da sem uspel povezati ljudi in jim dvigniti samozavest.

Izolska bolnišnica je dolgo veljala za slabšo, slabo finančno poslovanje pa vodi v slabe rezultate. Zdaj sta se ti dve zadevi uredili in menim, da je to zmagovita kombinacija za vsako javno ustanovo.

Poleg pozitivnega poslovanja (četrto leto nad ničlo) ste ob prevzemu krmila bolnišnice izrazili skrb za rast in razvoj. Katere posodobitve so se v vašem mandatu že zgodile?

Najprej se je zgodila otvoritev urgence, na katero sem zelo ponosen, saj je zelo funkcionalna, kader pa je lahko zgled vsem podobnim kolektivom. Tudi v druge oddelke smo precej investirali, sprva v opremo. Priskrbeli smo najboljše aparature, hkrati pa poslali ljudi na izobraževanje. Toliko je bilo stvari, da težko vse opišem. Uredili smo tudi vrstomat, v ambulantah poslujemo popolnoma brezpapirno, uredili smo odprte telefonske linije za paciente.

Postali smo dobri ne le sami zase, temveč za paciente. In to pacienti čutijo, vedno več jih prihaja k nam tudi iz sosednjih regij. To čutijo tudi zaposleni, ki so hvaležni. Zdravo okolje, dobra oprema, visoko strokovno znanje in dobra organiziranost so pogoj za visoko kakovost, ki jo iščejo pacienti. Že pred leti smo se odločili, da bomo pacienta postavili v središče in vso zgodbo gradili okrog njega.

Ali glede na lokacijo bolnišnice prihaja k vam tudi veliko tujcev?

Iz sosednjih držav prihajajo večinoma turisti. Težava je namreč meja, saj vsaka država ščiti svoje interese in zelo nerada plačuje storitve v tujini. Večina konvencij, ki jih imamo, zagotavlja nujno medicinsko pomoč, denimo ko se turistom zgodi kakšna nezgoda. Sistematično pa tujci k nam ne prihajajo.

Omenili ste izgradnjo novega urgentnega bloka, premaknili ste tudi vhod v bolnišnico. Kako se je slednje izkazalo v praksi?

Urgenca se je izkazala kot velika dodana vrednost za to okolje. Na enem mestu sta namreč skoncentrirani sodobna oprema in znanje. Z vhodom pa smo pridobili tisto, kar mora imeti vsak objekt – skupen vhod, s katerim lahko pacienta oziroma obiskovalca pravilno usmeriš, da nima občutka utesnjenosti kot pri starem vhodu. Naša bolnišnica je urejena po sistemu letališča, tako da je pacientu najlažje najti točko, ki jo išče. Vse je jasno in pregledno. V čakalnicah ni velikih vrst, vse teče in je bolj umirjeno.

Vključeni ste tudi v program za skrajšanje čakalnih dob. Kako poteka, na kateri točki ste trenutno, kakšni so rezultati?

Kljub vsem kritikam je program pri nas dobro zaživel. Najprej smo se lotili urejanja čakalnih vrst. Na seznamih je namreč bilo veliko primerov, ki jih je bilo treba izločiti. Denimo paciente, ki niso hodili na preglede. Ko smo seznam očistili, smo dobili dodatna sredstva, s katerimi smo delali tudi izven rednega delovnega časa. Tako smo skrajšali čakalne dobe.

Zavedajmo se, da obstajajo pacienti, ki na določen pregled čakajo pol leta. Skrajno nekorektno bi bilo, da takega pacienta zdravnik pregleda v petih minutah in se mu ne posveti dovolj dobro. To pomeni, da se bo pacient vračal in vračal, ker ne bomo prišli do prave diagnoze. Zato smo uredili tudi to, da se zdravnik lahko pacientu bolj posveti. Moramo se namreč zavedati, da tu zdravimo ljudi, in vsaka napačna diagnoza lahko prinese zelo resne posledice. Temu se želimo izogniti.

Kakšen pa je po vašem mnenju dober zdravnik?

Po mojem mnenju je dober zdravnik tisti, ki me pozdravi, po mnenju večine pacientov pa je dober zdravnik še tisti, ki jim nameni dobro besedo, se jim posveti, je prijazen in pacienta pravilno usmerja. Z enim pregledom se navadno zadeva ne konča, zato se med zdravnikom in pacientom vzpostavi odnos, zaupanje. Zato menim, da je dober zdravnik tisti, ki pozdravi, a hkrati nudi tudi moralno podporo in se zna pogovoriti z ljudmi.

Kakšno pa je sicer vaše mnenje o slovenskem zdravstvu?

Slovensko zdravstvo je odlično. Tistim, ki govorijo nasprotno, svetujem, naj si ogledajo našo bližnjo in daljno okolico, in videli bodo, da tako celovitih in dobrih sistemov ni. V Ameriki lahko za velik denar sicer dobiš vse. Za denar, ki ga damo pri nas, pa nikjer na svetu ne bi dobili tako kakovostnih storitev. Naše zdravstvo je na izredno visoki strokovni ravni. Menim sicer, da moramo še kaj postoriti na optimizaciji in organiziranosti.

Za primerjavo; podobna bolnišnica na Nizozemskem ima na razpolago 120 milijonov, medtem ko imamo mi le 50 milijonov. Žalosti me, da se Slovenci toliko pritožujemo. Prav je, da nismo takoj zadovoljni, ker se lahko tako izpopolnjujemo, a tisti, ki gredo po svetu ali so tam bili, lahko rečejo, da je naše zdravstvo odlično.

Če se dotakneva še tragičnega dogodka pred dvema letoma, ko je eden od obiskovalcev streljal na zdravnika. Kakšno je vzdušje v bolnišnici zdaj, se še spominjate?

Ta dogodek je trajno zaznamoval našo bolnišnico. Tudi zavedanje, da je vse minljivo in da samo dobro ne prinaša nujno dobrih rezultatov. Včasih kdo zaradi osebnih, včasih sebičnih in ozkogledih interesov ne vidi tvojega dela . V bolnišnici smo uredili Galerijo doktorja Martineza, skozi katero vodimo vsakega gosta, ki pride k nam. Ne želimo, da se to pozabi. A življenje gre naprej, mi pa smo tu, da zdravimo. Naša zgodba je v tem, da dajemo ljudem optimizem.

Kako pa je s kadrovsko podhranjenostjo, o kateri je bilo takrat govora?

Morali smo se strezniti, ugotoviti, da smo ostali brez urologa. Prvi sklep je bil, da se ne bomo šli več iger, če nimamo dovolj kadrov. Hitro smo uspeli doseči dogovor z reško bolnišnico, ki nam vsak teden pošlje dva urologa, pridobili smo še enega strokovnjaka, poleti pa pride še eden. Program imamo, opremo smo kupili, kakovost imamo. Zdaj imamo tudi zaupanje pacientov, saj k nam prihajajo tudi ljudje z drugih koncev Slovenije. Če pa ti pacient zaupa, pomeni, da si na pravi poti in da delaš dobro.

Kakšne so ambicije, naloge izolske bolnišnice v prihodnje?

Naša vizija je zelo jasna. Želimo postati najboljši v regiji. Boljši, dobro organizirani in zelo učinkoviti ter na visoki strokovni ravni. Zavedamo se, da bomo vedno splošna bolnišnica, to je naša naloga, umeščeni smo v ta prostor. Hkrati pa smo se odločili, da bomo razvijali posamezne dejavnosti, kot sta radiologija, onkologija, ki sta povezani s kirurgijo in ostalimi, ter področje kardiovaskularnih zadev. To širimo, ostalo pa držimo dovolj dobro in menim, da se v tem prostoru zelo dobro pozicioniramo. V kolikor ne bo dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, bo v obdobju petih let izolska bolnišnica zelo prepoznavna.

Naše poslanstvo je, da zdravimo paciente, jih ozaveščamo o njihovem zdravju in skrbimo za izobraževanje novih kadrov. Znano je, da je naša bolnišnica dober in korekten zaposlovalec, tako da pomanjkanja kadra ne občutimo. Je pa res, da smo postali izbirčni, sprejemamo kader, ki sprejme našo kulturo, ljudi, ki razumejo in so pripravljeni darovati tudi del sebe, da bolnišnica deluje in opravlja svoje poslanstvo.

Eva Branc

Povezane vsebine:

Danijel Bešič Loredan: V ustavi je zapisana pravica do zdravljenja

Razvoj je gonilo napredka

Vsak otrok bi moral uresničevati svoje pravice o lepih počitnicah