25. PPF

Primorski poletni festival bo jubilej praznoval v vseh štirih obalnih občinah

Koper, 9. junij 2018
Pred vrati je letošnji, že 25. Primorski poletni festival, s katerim bo od 14. junija do 8. julija živela vsa slovenska obala in delček italijanske v Miljah. Četrt stoletja spominov, vzponov in padcev, povezovanja in druženja, predvsem pa vztrajanja in rasti je dovolj velik razlog za praznovanje. In praznovalo se bo v Kopru, Izoli, Piranu in Ankaranu.

Foto: Mauro Belac

Letošnji festival se bo povsem zlil z Evropskim letom kulturne dediščine, saj se je z njo tudi začel. Kulturna dediščina je bila zibelka festivala, v kateri so ga tri ženske povijale, hranile in čuvale, medtem ko so se same ob domačem ognjišču pogovarjale o njegovi prihodnosti. Med spomine na rojstvo festivala je na četrtkovi tiskovni konferenci v Pretorski palači goste popeljala Neva Zajc, ena od skrbnic novega življenja v zibelki kulturne dediščine.

“Rodili smo se v ambientu zaradi ambienta, drugi razlog pa je bila želja po odprtju produkcijske dejavnosti. Takrat ta prostor ni imel gledališke produkcije, zato je padla odločitev, da začnemo z delom. In v prvo leto smo stopili z dvema produkcijama. Eno je delala Katja, drugo Boris Cavazza,” je dejala.

Z nostalgijo je spregovorila tudi o takratnem odličnem sodelovanju tako z ministrstvom in občinami kot z gospodarstvom in turizmom. Vsi so brez pomisleka stopili zraven.

“Prvo leto je festival potekal vse poletje, v juniju, juliju in avgustu, imeli smo 35 predstav, od tega 2 produkciji in nekaj fenomenalnih gostovanj. O publiki pa sploh ne bom govorila, lahko rečem le to, da je njeno število preseglo vsa pričakovanja,” je o prvih korakih festivala povedala Zajčeva.

Nizanje spominov je zaključila z občutki ponosa na prehojeno pot festivala, čisto za konec pa se ni mogla izogniti večnemu “nebodigatreba spremljevalcu” sodobnega časa in potožila, da so zadnja leta postali finančni pogoji bistveno slabši, skorajda nemogoči za produkcijo.

“Prvo leto, celo poletje, 35 predstav po celi obali, dve produkciji, razpolagali smo z 200.000 evri sredstev. Nič več ne bom rekla,” je zaključila Zajčeva.

Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, je ob bok zgodovinskemu razkošju, ki so ga takrat šteli v manjvredni valuti, postavila letošnji, trikrat skromnejši proračun, dobra stran slabših razmer pa je pridobitev pomoči vseh štirih obalnih občin. Ta je po njenih besedah sicer majhna, a govori o nameri iskanja novega ljubečega skrbnika, ki bo celo leto skrbel za festival in mu povrnil nekdanji sijaj.

Trenutno zanj še vedno skrbi koprsko gledališče, ki se trudi ohraniti njegovo bistvo – ambientalnost, čeprav Peganova priznava, da imajo pri tem vedno več težav.

“Čedalje več je predstav, ki jih ne moremo več igrati zunaj, temveč v gledališču, bodisi ker na nekaterih prizoriščih ni več miru bodisi so predstave take, da jim ambient ne bi služil,” je dejala.

Program 25. Primorskega poletnega festivala je tokrat razdeljen v sklope, za razliko od prejšnjih let pa ne bo imel samo enega otvoritvenega dogodka, temveč kar štiri. Praznovanje bo torej potekalo štirikrat, v vsaki občini posebej.

Foto: Mauro Belac

Koper bo praznovanje gostil 26. junija s predstavo Danza verticale na Titovem trgu, v Piranu bodo praznovali dan kasneje, 27. junija, z muzikalom Mestnega gledališča Brno Vročica sobotne noči, v Ankaran se bo praznovanje preselilo 1. julija s predstavo Bužec on, bužca jaz Saše Pavček na odru Poletja v Ankaranu v Valdoltri, Izola pa pride na vrsto 6. julija, ko bodo prav tako s Sašo Pavček praznovali na Manziolijevem trgu.

V prvi sklop Festivalske zvezde so uvrstili pretekle uspešnice festivala in gledališča, na programu so Trio Gašperja Tiča, 20 let stara festivalska produkcija Bužec on, bušca jaz Marjana Tomšiča in koprodukcija Barufe Carla Goldonija, ki je povezala obalni, primorski in istrski prostor. V sklop Luči velemesta sodita predstava Danza verticale in muzikal Vročica sobotne noči, sklop pa zaokrožuje festivalska premiera Kraljica mati. Tretji sklop, ki je sestavljen samo iz gledaliških predstav, so poimenovali po jezikih, ki v njem sodelujejo, “Gledališče, teatro, kazalište, pozorišče in szinhaz”. Pod njimi se skrivajo domače Zadnje lune, Trojno življenje Antigone Anton Podbevšek teatra, Sinovi umirajo prvi Narodnega gledališča Republike Srbske iz Banja Luke, Handkejevi Lepi dnevi v Aranjuezu Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, Othello: Nezakonita liturgija Teatra Verdi iz Zadra, Carmen v italijanskem jeziku, ki jo bo prispevala italijanska skupnost Santorio Santorio Koper, Grobnica za Borisa Davidoviča novosadskega madžarskega gledališča Újvidéki Színház in predstava Stefanie Ventura Gaia v hitrem in humorističnem nagovoru svetu.

Poleg osrednjih dogodkov se bodo v času od 14. junija do 8. julija zvrstile tudi predstave uličnega gledališča in pester glasbeni program, 17 dogodkov pa je prispevalo še Gledališče Verdi iz Milj. Letošnji jubilejni Primorski poletni festival bo Koper, Izolo, Piran, Ankaran in Milje obiskal s 46. dogodki.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Četrt stoletja Primorskega poletnega festivala