INTERVJU MESECA

Pridobivanje znanja je stalnica našega poklica

O delu na Morski biološki postaji v Piranu smo se pogovarjali z direktorico dr. Andrejo Ramšak. Za njo je razgibana poklicna pot.

Kako se spominjate svojih začetkov?

Nisem pričakovala takšne poklicne poti. Že kot študentka biologije sem delala v takratnem referenčnem laboratoriju za diagnostika AIDS-a na Inštitutu za mikrobiologijo na Fakulteti za medicino v Ljubljani. Doktorsko delo sem opravila na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani s področja mikrobne ekologije pod mentorstvom prof. dr. Franca Viktorja Nekrepa in prof. dr. Gorazda Avguština.

Po končanem doktoratu sem se zaposlila na Morski biološki postaji v Piranu, kjer sem najprej delala na projektu, ki ga je financiralo italijansko ministrstvo za kmetijstvo MIPAF. Ukvarjala sem se s populacijsko genetiko ekonomsko pomembnih vrst rib v Jadranu. Projekt je potekal pod okriljem organizacije Adriamed, v njem pa so sodelovale vse države ob Jadranskem morju. Njegov namen je bil določiti meje populacij ekonomsko pomembnih vrst rib, bil je zelo dobro načrtovan z zelo uporabnimi rezultati za upravljavce v ribištvu. Poleg tega sem začela z delom na posledicah onesnaževanja za morske organizme. Na razpisu ARRS sem najprej dobila podoktorski projekt, v katerem sem raziskovala odziv črnih glavačev na onesnaženje z obstojnimi onesnažili, kot so PCB-ji, dioksini, PAH-i, ter na delovanje encima EROD, ki se nahaja v jetrih rib. Hkrati sem delala še na programu biomonitoringa v okviru MED-POL programa.

Ni mi žal, veliko truda sem vložila in se tudi veliko naučila ter si razširila obzorje. To mi velikokrat pomaga pri reševanju težav in razumevanju situacije. Vsaka služba in sodelavci, s katerimi sem delala, so mi dali veliko znanja in izkušenj, in to je dragocena popotnica za življenje. Človek se mora v mladih letih preizkusiti in pridobiti čim več znanja. To mu pomaga sprejemati prave odločitve v življenju. Pridobivanje znanja pa je stalnica našega poklica, to je pomembno skozi vso kariero, tudi v zrelejših letih, ves čas je treba slediti novim metodam in odkritjem ter ostajati inovativen.

Ker sem vodja skupine postala praktično čez noč, nisem imela dovolj menedžerskega znanja ter izkušenj. Trenutno se izobražujem na IEDC – Bled School of Management v štiritedenskem programu iz splošnega managementa. Vesela sem za to izkušnjo, ker pridobivam veliko veščin in znanj, ki jih nujno potrebuje vodja.

Kateremu področju ste se posvetili pri svojem delu?

V letih, ki so sledila, sem se posvetila raziskavam klobučnjakov (meduzam), ki so v tem času povzročali silne težave ribičem pri nas in tudi drugod po svetu. V bistvu me je zelo zanimalo, kakšna je genetska raznolikost vrst, ki so se najbolj množično pojavljale ob tem času v Sredozemlju, in sorodstveni odnosi med njimi. To so biološka vprašanja, na katera moramo poznati odgovore, da lahko razumemo razvoj vrst in jih pravilno umestimo v biološki sistem razvrščanja vrst, poznavanje njihove dednine – torej DNK pa je nujno potrebno v biotehnologiji in drugih vedah, ker nam dajo izjemno pomemben vpogled v delovanje organizmov in evolucijo ožigalkarjev, med katere sodijo tudi klobučnjaki (večini znane kot meduze). Skupaj s kolegi iz Italije smo lani opisali nov rod klobučnjakov Mawia, v katerem je tudi vrsta, ki je bila opisana pred kratkim in najdena v morju pred našo postajo. Moram poudariti, da v zadnjem letu zanimanje za raziskovanje klobučnjakov zelo narašča, najbrž zaradi vse večjega masovnega pojavljanja ter razvoja metod raziskovalnega dela.

Poleg tega se ukvarjam z vplivi kemikalij v morju na morske organizme ali drugače, zanima nas, kako vplivajo onesnažila na zdravje morskih organizmov. To je pomembna tema v raziskavah, ker so težave zaradi onesnaževanja morskega okolja čedalje večje, morje pa je eno samo. Pomislimo, kolikšno količino hrane pridobimo iz morja, in vsi želimo jesti zdravo in varno hrano!

Povejte nam več o Morski biološki postaji v Piranu?

Morska biološka postaja Piran je edina raziskovalna skupina v Sloveniji, ki se ukvarja izključno z raziskovanjem morja, in je druga največja raziskovalna enota na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je naša krovna ustanova. Trenutno ima 30 zaposlenih. Leta 2006 smo se preselili v novo zgradbo, ki stoji na mestu prejšnje na Fornačah. Imamo potapljaško bazo, instrumentalni center MBP, ki gospodari z oceanografsko bojo Vida, visokofrekvenčnim oceanografskim radarjem ter dvema ploviloma, 12-metrsko »Sagito« in z enim 7,5-metrskim čolnom. Imamo veliko laboratorijske opreme, ki je namenjena za raziskave fito in zooplanktona, morskih mikroorganizmov ter procesov bakterijske razgradnje v morju, za kemijske analize in še bi lahko naštevala.

MBP izhaja iz skupine, ki je bila ustanovljena leta 1969 kot center za raziskovanje morja, ta se je kasneje priključil Inštitutu za biologijo. V letu 2019 bomo praznovali 50-obletnico delovanja ter raziskovanja morja, na kar smo zelo ponosni. Načrtov imamo veliko in radi bi pripravili tudi kratek dokumentarni film, v katerem bi prikazali mejnike v raziskavah in razvoju MBP. Tako se bomo tudi poklonili delu in prizadevanjem predhodnikov, saj brez njihovega truda in odličnega raziskovalnega ter strokovnega dela danes ne bi obstajali.

Kako poteka raziskovalno delo na MBP?

Smo zelo interdisciplinarna skupina, ki vključuje strokovnjake s področij biologije, kemije, fizikalne oceanografije, biokemije, geologije … Raziskovalci smo specializirani za ožje discipline znotraj naštetih ved. Naša prednost je, da smo interdisciplinarna skupina in prepletamo pridobljena znanja v projektih, strokovnih nalogah in monitoringih. Raziskujemo različne ravni biodiverzitete, od genoma prokariontov in evkariontov do vrstne sestave in raznovrstnosti življenjskih okolij. Proučujemo vplive klimatskih sprememb in človekovih dejavnosti v morju na delovanje obalnih ekosistemov in organizme. To so zelo pomembne raziskave, saj se moramo zavedati, da moramo poznati meje, do katerih še lahko izkoriščamo morje. Potrebno je veliko znanja in treznosti, še posebej v območjih, kjer je velika poseljenost in poteka veliko gospodarskih dejavnosti. Eno občutljivih območij je Jadransko morje.

Prav zato je veliko dela povezanega z okoljsko zakonodajo, kjer sta pomembni Vodna direktiva in Okvirna direktiva o morski strategiji. Veliko dela smo opravili na razvoju bioloških indikatorjev in pripravi monitoringov, s katerimi lahko verodostojno ocenjujemo stanje morskega okolja. Poleg biološko naravnanih raziskav smo uspešni na področju fizikalne oceanografije obalnih voda. Sodelavci se ukvarjajo z modeliranjem in raziskovanjem dinamike vodnih mas, kar pomeni, da je potrebno pridobiti veliko podatkov z meritvami tokov, vetrov … Te podatke nato uporabimo v študijah, s katerimi lahko napovedujemo, kako se premikajo delci v morju, naftni madeži, kako se premika dvignjen sediment in podobno.

Zelo smo vpeti v mednarodni prostor in sodelujemo s številnimi inštitucijami v bližini in po svetu.

Kako je financirano vaše delo?

Raziskave opravljamo v okviru raziskovalnega programa Raziskave obalnega morja, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS). Žal nacionalnih sredstev za raziskave še zdaleč ni dovolj, zato smo zelo dejavni v iskanju in pripravi projektov v Sloveniji in širše. Za naše delo so pomembni viri financiranja raziskovalni programi Evropske unije, strukturni skladi, poleg tega opravljamo številne raziskovalne in strokovne naloge za ministrstva, občine, podjetja. To pomeni, da moramo pomemben del časa posvetiti iskanju projektnih partnerjev in pisanju projektov ter ob tem opravljati še raziskovalno delo v laboratorijih in na terenu. Raziskovalno delo temelji izključno na projektnem delu.

Kakšna je prepoznavnost MBP v svetu? Zakaj je pomembno sodelovanje v mednarodnem prostoru in združenjih?

V skupini imamo v tujini uveljavljene raziskovalce in zato smo tudi dobro vpeti v mednarodni prostor. Trudimo se, da v čim večji meri sodelujemo v mednarodnih projektih. Znanost ne temelji na delu posameznika, temveč na skupinskem delu, kjer raziskovalci izmenjujejo znanje, izkušnje in se porajajo nove ideje. Zato se raziskovalne institucije in podjetja intenzivno povezujejo na vseh ravneh, od državne, evropske do svetovne. Te dni bomo podpisali sporazum o sodelovanju na področju raziskav in inovacij za področje Atlantskega oceana, ki povezuje Evropsko unijo, Brazilijo in Južnoafriško republiko. To je zelo pomemben sporazum, ki bo pospešil postavitev opazovalnih sistemov na morju in kopnem, raziskave na področju sprememb podnebja in ekosistemov, varne hrane, upravljanja v ribištvu, akvakulturi, biodiverziteti, oceanskih tehnologijah. Poleg tega je velik poudarek na mobilnosti raziskovalcev, izobraževanju in vključevanju ter ozaveščanju ljudi.

Veliko raziskovalnih stikov vzdržujemo preko »bilateral«, to je projektov, ki jih financira ARRS. Ti projekti omogočajo izmenjave raziskovalcev med Slovenijo in sodelujočo državo, posebno je dobrodošlo sodelovanje mlajših raziskovalcev, doktorskih in podoktorskih študentov, ker tako pridobivajo nove izkušnje, znanja in stike. V tem letu sodelujemo z ZDA, Črno goro in Hrvaško, upamo pa, da bomo uspešni tudi na razpisih z drugimi državami.

Danes je MBP vključena v mrežo bioloških postaj in inštitutov za raziskovanje morja (MARS), je nosilka sodelovanja Slovenije v medvladni oceanografski komisiji (IOC-UNESCO) in sredozemski komisiji za raziskave morja CIESM (Commision internationale pour l’exploration de la Mer Méditeranée) ter koordinira dejavnosti MED POL Sredozemskega akcijskega načrta (MAP), programa Združenih narodov za okolje (United Nations Environment Program) v Sloveniji. Sodelujemo tudi v mednarodnih mrežah oceanografskih, opazovalnih sistemov EuroGOOS, MonGOOS in EMODnet ter v številnih slovenskih strokovnih telesih in odborih, ki se ukvarjajo z varovanjem morja, upravljanjem ribištva, onesnaževanjem in s škodljivimi cvetenji alg.

Pri nas opravljajo raziskovalno delo tudi številni tuji raziskovalci in študentje, gostimo poletne šole in tečaje, saj imamo lepo opremljen dormitorij, tudi 2 majhna apartmaja, predavalnice in priročen laboratorij z akvariji.

Čemu pa služi boja Vida?

Oceanografska boja Vida je zelo pomemben člen instrumentalnega centra MBP, njena uporabnost je prepoznana med raziskovalci, tistimi, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na morju, in med ljubitelji morskih aktivnosti.

Z različnimi merilniki in senzorji, nameščenimi na boji, merimo meteorološke količine, kot so temperatura in vlažnost zraka, smer in jakost vetra, v vodi pa temperaturo in slanost tik pod površino, vsebnost raztopljenega kisika pri dnu (na 22 m globine), morske tokove po celotnem vodnem stolpcu in površinske valove.

Boja je pravzaprav plavajoči laboratorij, saj nanjo nameščamo tudi bolj specializirane senzorje, občasno pa tudi take, ki so šele v fazi testiranja. Želim si, da bi boja še naprej dobro služila in da bi jo zmogli še bolj izkoristiti v raziskovalne namene. Boja Vida je proizvod lastnega znanja in podjetnosti majhnih, a razvojno naravnanih podjetij na Obali, ki jih je resnici na ljubo zelo malo. Rezultat sodelovanja je tudi sistem daljinskega krmiljenja merilnih in varnostnih naprav, ki ga posodabljamo vsakih pet let ob remontih. Vida neprestano deluje že skoraj 10 let – od leta 2008, pri njenem vzdrževanju nam pomagata Agencija RS za okolje (ARSO) in Agencija RS za znanost (ARRS), saj je vzdrževanje opreme na morju vedno zajeten zalogaj.

Dr. Andreja Ramšak je od 1. marca 2016 vodja Morske biološke postaje (MBP), ki sodi pod okrilje Nacionalnega inštituta za biologijo. Po končanem doktoratu iz mikrobne ekologije, ki ga je opravila na Univerzi v Ljubljani in deloma na Rowett Research Institute v Aberdeenu na Škotskem, se je zaposlila na Morski biološki postaji, najprej kot podoktorska raziskovalka, nato pa je delala na različnih projektih. Njena poklicna pot je raznolika, vodila jo je vse od medicinske mikrobiologije do morske biologije. Od 90-tih let naprej je bila aktivna članica DOPPS, kjer je najprej urejala glasilo Novice DOPPS, nato pa tudi revijo Svet ptic, ki izhaja še danes.

Na čas urednikovanja jo vežejo prijetni spomini na sodelovanje v uredniškem odboru. Je članica domačih in tujih stanovskih združenj, v zadnjih letih je bila še aktivna pri organizaciji Kolokvija iz genetike, ki je potekal v Piranu na MBP in ga organizira Slovensko genetsko društvo. S sedanjim poklicnim delovanjem je povezano delo v mednarodnem združenju EUROMARINE, kjer je predstavnica NIB in od letos tudi članica nadzornega odbora.

Od vsega začetka je aktivna tudi v Upravnem odboru slovenskega konzorcija LifeWatch, od leta 2016 pa je tudi predstavnica v združenju MARS (stanovsko združenje morskih bioloških postaj) ter članica znanstvenega sveta NIB. Tudi pedagoško delo ji ni neznanka, saj je predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, zdaj pa sodeluje z Univerzo na Primorskem kot mentorica študentom na različnih stopnjah študija. Sodelovanje z mladimi jo še posebej veseli, zato vsako leto gosti nekaj študentov iz tujine.

Ima dva že skoraj odrasla otroka, družinsko življenje pa uspešno usklajuje s poklicnim. Pri tem ji je v veliko oporo mož, ki je prav tako biolog. Miru se najraje naužije na morju, rada ima istrske vasi, še posebej očarljivo Koštabono ter vrt v bližini Krkavč.

Nameščena je na razdalji 2,3 navtične milje od rta Madona in moram reči, da je zelo trdoživa glede na številne nezgode, ki so se pripetile. Pozvala bi vse ljubitelje morja, da spoštujejo predpise in omejitve okoli boje Vide, ker nam z nevestnim obnašanjem povzročajo težave in včasih celo motijo poskuse v morju.

Kako čutijo lokalni prebivalci vašo prisotnost?

Menim, da smo s svojim delom dobro vpeti v lokalno okolje ter da prebivalcem Obale in tudi širši slovenski javnosti nudimo različne storitve s podatki preko boje Vide. Smo del javne službe in opravljamo monitoringe okolja, saj imamo veliko znanj s tega področja, žal pa smo pogosto spregledani. Javnosti pomagamo z nasveti in pojasnili, ko v morju opazijo redke vrste ali množično pojavljanje organizmov, neobičajne biološke pojave, kakšno manjše onesnaženje in podobno.

Prebivalcem na Obali in turistom odgovarjamo na vprašanja preko našega info maila, redno objavljamo v časopisih, odgovarjamo na novinarska vprašanja, sodelujemo z inštitucijami, kot so Univerza na Primorskem, Akvarij Piran, Krajinski park Strunjan, Sečoveljske soline, Zavod za varstvo kulturne dediščine, različna podjetja … Veliko sodelujemo z obalnimi občinami in Luko Koper, ko potrebujejo strokovna mnenja o posegih v morsko okolje in obalni pas. Pri tem pa smo vedno zagovorniki ohranjanja morskega okolja in trajnostnega razvoja, ki bo omogočil kakovostno življenje tudi prihodnjim rodovom. S tem mislim, da morskega okolja ne smemo pretirano izkoriščati, temveč moramo omogočiti, da se živi viri v njem obnavljajo, kar je mogoče le v ohranjenem naravnem okolju. Poudarjam, da je treba poskrbeti za ohranjanje naravnega prostora v obliki zaščitenih območij in rezervatov.

Vas lahko obiščejo tisti, ki jih zanima raziskovanje morja?

Lahko nas obiščejo v začetku junija, ko imamo Dan odprtih vrat. Dogodek objavimo na naši spletni strani in je zelo dobro obiskan, obiščejo nas osnovne in srednje šole iz vse Slovenije in posamezniki, ki jih zanimajo raziskave morja. To je najbolj učinkovit način, da zainteresirani javnosti predstavimo laboratorije in raziskovalno delo. Vsako leto pripravimo zanimive delavnice, na katerih se obiskovalci poučijo o raznovrstnosti življenja v morju, spoznajo, zakaj je morje slano, zakaj nastanejo morski tokovi, kako škodljivo je onesnaževanje morja ter seveda o terenskem delu na morju. Obiščejo lahko tudi plovilo Sagita in potapljaško bazo.

Kakšne načrte imate za prihodnost?

Imamo veliko načrtov, zato me pogosto skrbi, kako bomo vse opravili, a z dobro organiziranostjo in predanostjo sodelavcev zmoremo vse. V zadnjem tednu septembra prirejamo 52. kongres morske biologije (52 EMBS), ki bo prvič v Sloveniji, in pričakujemo preko 200 udeležencev, dobili smo tudi nekaj sponzorskih sredstev lokalnih skupnosti Koper in Piran. Mene pa čaka dokončanje menedžerskega izobraževanja, veliko službenih poti jeseni, poleg vodenja skupine še projektne obveznosti, ker še vedno ostajam tudi raziskovalka, ter takoj po novem letu pedagoško sodelovanje na univerzi v Bologni.

Mauro Belac