PETA PREMIERA GLEDALIŠČA KOPER

Predstava Zadnje lune ponuja razmislek o staranju in smrti

Koper, 11. januar 2018
Jutri zvečer bodo na odru Gledališča Koper uprizorili peto premiero letošnje sezone. Glavno vlogo v predstavi Zadnje lune Furia Bordona, ki jo je režiral Dušan Mlakar, igra Boris Cavazza, družbo na odru pa mu delata še Rok Matek in Anja Drnovšek.

Foto: Boris Cavazza, Dušan Mlakar, Anja Drnovšek, Rok Matek, avtor: Nataša Fajon

Vlogo ostarelega profesorja, ki se odloči za odhod v dom za ostarele, čeprav si potihem želi, da bi mu sin rekel, naj ostane, si je zaželel sam Cavazza, ki bo tako odigral v drugi uprizoritvi tega besedila pri nas. Njegov je bil tudi izbor režiserja Dušana Mlakarja, ki je na torkovi novinarski konferenci dejal, da je tekst iz leta 1992 takrat mladega tržaškega dramatika, režiserja in umetniškega vodjo gledališč Furia Bordona preprosto neverjeten.

“Toliko življenjske stiske, modrosti, življenjskega poznavanja s strani tako mladega avtorja me je povsem fasciniralo,” je dejal.

Foto: Boris Cavazza, avtor: Nataša Fajon

Igra o staranju, smrti in medgeneracijskem konfliktu se začne z odhodom očeta – ostarelega profesorja književnosti – v dom, s čimer naj bi sina z družino razbremenil prostorske stiske. Dramatično dogajanje najbolj zaznamujeta njun odnos ter oživljena mrtva žena, s katero obudita del svoje preteklosti.

“Gre za odnos ljubezni in sovraštva. Med očetom in sinom obstaja prava naklonjenost in družinska ljubezen, obenem pa nek neverjeten rez neprestano blokira, da bi se ta ljubezen razvila, udejanila. Zato pride do trenja med tema dvema čustvoma, kar naredi njuno življenje dramatično,” je pojasnil Mlakar.

Kljub vsej trpkosti, ki preveva žalostno zgodbo glavnega protagonista, se slednji niti za trenutek ne preda samopomilovanju, ampak se v soočenje z življenjskimi preizkušnjami poda s samoironijo.

“Trpko in obenem lepo,” je celotno zgodbo povzel Mlakar.

Tudi prevajalec Vanja Pegan je priznal, da ga je tekst popolnoma vsrkal vase. Prevajanje je bilo sladko in hkrati težko.

“Tekst je izredno subtilen, neprestano sem se čudil in užival v vsem, kar zmore pero Bordona,” je dejal Pegan.

Po besedah Mihe Trefalta je predstava izjemna analiza vseh postaj starosti, ki nam na vsaki prikaže, kako starostniki razmišljajo, kako ocenjujejo, koliko je kaj res vredno v življenju, kako gledajo na svoje sovrstnike. Besedilo sta glavni igralec in režiser nekoliko zgostila, da bi dramaturgija bolj sovpadala z današnjim časom in pogledom na problematiko.

Foto: Boris Cavazza, avtor: Nataša Fajon

Boris Cavazza se z likom profesorja ni poistovetil, saj se po njegovih besedah niti ne sme. Igralec mora pasti v lik. Sploh pa si nista prav nič podobna, je zatrdil, saj se sam niti slučajno ne počuti starega, pa tudi njegova negativna nastrojenost mu ni blizu.

“Strah pred smtjo pa je logičen. Sam pri svojih letih razmišljam o tej smrti skoraj vsak dan. Sprašujem se, kdaj me bo “pobralo”, morda drugo leto, čez deset ali dvajset let. Nikoli ne veš. Dobro se je pogovarjati o smrti, saj je del življenja,” je dejal o svojem pogledu na temo predstave.

Foto: Dušan Mlakar, avtor: Nataša Fajon

Rok Matek je o svojem odrskem očetu dejal, da ni zmožen pokazati čustev, kar je po njegovem mnenju posledica ran, nastalih zaradi nezadostne realiziranosti tako očetovih kot tudi materinih ambicij. Dinamika, v kateri eden drugega vedno znova potiskata ob tla, pa je po Peganovem mnenju rezultat očetove potrebe imeti svoj prav in ne izgubiti kontrole, lastnosti, ki ju odraža tudi sin.

Direktorica Gledališča Koper, Katja Pegan, je izpostavila, da tekst Zadnje lune ne sodi v postmoderni teater, ki se je na odrskih deskah ustoličil kot prevladujoči način igre, Dušan Mlakar pa je pritrdil, da se tako tekst kot drama vračata v gledališče, saj si tudi občinstvo ponovno želi uživati v neki “normalni” zgodbi, ki se odvija pred njihovimi očmi.

Po petkovi premieri bo predstava v koprskem gledališču na sporedu še v soboto, potem pa bo v ponedeljek, 15. januarja, gostovala v Šmarju pri Jelšah, v petek, 19. januarja, v Kulturnem domu v Izoli, januarska gostovanja pa bo zaključila v SNG Drami Ljubljana.

Povezane vsebine:

Katja Pegan: Ohraniti moramo tistega radovednega in radostnega otroka v sebi

Premiere Gledališča Koper ponujajo vpogled v razmišljanje naših sosedov

Operni oder je čarobni prostor, kjer je vse mogoče

Nataša Fajon