DAN GLUHIH

Pozivi k uvrstitvi znakovnega jezika med uradne jezike

Ljubljana, 15. september 2018
Današnji mednarodni dan gluhih, ki ga obeležujemo vsako tretjo soboto v septembru, je potekal pod geslom »Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni!«. Gluhi v Sloveniji napovedujejo vložitev pobude za spremembo ustave, da bi slovenski znakovni jezik postal uradni jezik gluhih.

Foto: CC

Gluhi so pripadniki kulturne in jezikovne skupnosti, ki uporablja znakovni jezik kot materni ali naravni jezik za sporazumevanje, so opozorili v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Po njihovih besedah morajo imeti gluhi ljudje enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru kot vsi ostali.

Potrebujejo dostop do javnih informacij in storitev preko tolmačenja v znakovnem jeziku, podnapisov in drugih ustreznih tehničnih rešitev. “Če se gluhim osebam odvzame osnovna pravica do uporabe lastnega jezika, so te pravice zelo okrnjene,” so izpostavili v zvezi.

Z Mednarodnim dnevom gluhih, ki je bil sprejet s strani Svetovne organizacije gluhih leta 1959, želijo opozoriti javnost na nevidno invalidnost – gluhoto in kulturo gluhih. Gluhota se zaradi doživljenjsko omejene govorno-socialne komunikacije, ki se pri gluhih osebah kaže v trajni izoliranosti slišnega okolja, uvršča med najtežje invalidnosti.

V počastitev Mednarodnega dneva gluhih so gluhi in naglušni likovniki Slovenije razstavili svoje likovne stvaritve v galeriji Sončna dvorana Izola. Razstavljena dela, ki so nastala na likovni koloniji pod mentorstvom Nike Korsič, bodo na ogled do 3. oktobra.

Foto: CC

Čeprav se gluhi v svojem življenju srečujejo s socialno, senzorno oviranostjo in številnimi komunikacijskimi težavami, ki jim povzročajo veliko težav v vsakodnevnem življenju, je javnost z njihovimi težavami še vedno premalo seznanjena. Gluhi nimajo le svojega jezika, temveč tudi svojo kulturo – konvencija OZN opredeljuje kulturo gluhih za svojo, ker je opredeljena s svojim jezikom. Žal pa so mnoge kulturne ustanove (muzeji, gledališča …) za gluhe in težje naglušne še vedno nedostopne.

V Sloveniji po oceni Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ni slabo poskrbljeno za gluhe, največja težava pa je znakovni jezik. S priznanjem slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika gluhih, kot je to ustavno urejeno denimo v Avstriji in na Finskem, bi po njihovem mnenju rešili težave pri izobraževanju in zaposlovanju gluhih v Sloveniji. 

V zvezi so kritični tudi do slovenskega šolskega sistema, ker ima gluh otrok v rednem šolstvu pravico do štirih ur tolmača na teden, kar pomeni, da ne more popolnoma spremljati šolskega programa v svojem jeziku. Medtem ko izobraževanje gluhih pri nas obstaja že 118 let, se še vedno ne morejo izobraževati v svojem jeziku, so dodali.

Zveza namerava pobudo za spremembo ustave, da bi slovenski znakovni jezik postal uradni jezik gluhih, novembra vložiti v Državni zbor.

Uredništvo