ZDRAVJE

Povej mi, kaj te boli, in povem ti, kaj misliš

O povezavi med čustvi in telesom sem že pisala, tokrat pa želim to temo predstaviti še nekoliko globlje, saj splošno uveljavljeno dojemanje zdravja in bolezni telo še vedno prepogosto obravnava kot stroj, ki je v primeru bolezni potreben čim hitrejšega “popravila” ali “zamenjave” pokvarjenega dela. Ni redkost, da me v ordinaciji obiščejo osebe, ki pričakujejo naraven recept ali navodila, kako se rešiti bolezni ali trpljenja. Ko bi vsaj bilo tako preprosto …

V holistični naturopatiji se večino simptomov (katere koli bolezni) obravnava kot fizično manifestacijo psihičnih in čustvenih stanj človeka. Vsak simptom, bolezen ali sindrom skriva v sebi neko sporočilo, ki je v svojem bistvu za obolelega koristno in vsebuje nek smisel ali namen. Pomembno je to sporočilo poiskati, ga skušati razumeti in uporabiti za vzpostavitev ravnovesja.

Znanstvenica Candace B. Pert je že leta 1997 v svoji knjigi Molecules of Emotion: The Science Behind Mind-Body Medicine trdila, da naš organizem deluje dobro, če se naša čustva lahko prosto izražajo oz. če biokemične substance lahko v njem prosto prehajajo.

Vprašali se boste, kakšno zvezo imajo biokemične substance z našimi čustvi? Čustva znotraj nas potujejo kot informacija med dvema nivojema – med umom in telesom. To, kar v nematerialni obliki dojemamo in občutimo kot čustva, so v materialni obliki biokemične substance (!), ki se vežejo na celice posameznih tkiv in organov in lahko na ta način spreminjajo delovanje organizma tako na fizičnem funkcionalnem kot psihičnem nivoju.

Če čustva potlačimo in jih blokiramo, s tem prekinemo tudi pretok biokemičnih substanc, kar vodi v neuravnovešenost organizma. Zatrte travme, ki so jih povzročila obremenjujoča čustva, se lahko shranijo v različnih delih telesa, kar vpliva na našo sposobnost občutenja tega dela telesa ali celo na njegovo mobilnost.
Če je temu tako, potem bi lahko logično sklepali, da lahko telo zdravimo s pomočjo uma in um s pomočjo telesa! Res je, toda zgolj umsko zavedanje psihičnega vzroka nekega simptoma ne zadostuje, da bi simptom tudi premagali. Da bi to dosegli, je nujno doseči in razrešiti čustveno razsežnost problema.

Pa poglejmo, na katera čustva se odzivajo nekateri deli organizma pri simptomih, s katerimi se pogosto srečujemo in jih praksa mnogokrat potrjuje:

Bolečine v vratu – zgodila se mi je krivica, pomanjkanje svobode, nezadovoljstvo … Pri bolečinah v vratu gre lahko tudi za težave z jetri (strah ali zaskrbljenost za življenjsko pomembne stvari);
Bolečine v kolenu – nisem dovolj hiter (hitra) v športu ali drugi fizični aktivnosti; lahko pa pomeni, da se ne čutimo več sposobni slediti nekomu ali nečemu (partnerju, obveznostim v službi);
Bolečine v komolcu – nisem sposoben (sposobna) zadržati ali odriniti nekoga, lahko gre tudi za “komolčenje”;
Bolečine v želodcu – ne morem “prebaviti” situacije – nekaj mi je obležalo na želodcu;
Vnetja mehurja – nisem sposoben (sposobna) braniti oz. omejiti svojega “teritorija”;
Težave s prostato – zapustitev zaradi mlajšega moškega ali skrb pred zapustitvijo partnerke ali skrb zaradi staranja in pešanja spolne moči; skrb, da se rod ne bo nadaljeval;
Težave z maternico – ne morem zanositi; želim si zanositi, a ne z njim;

Stvar seveda ni tako preprosta in ne bi bilo prav posploševati, vendar je možno pri skoraj vsaki težavi priti do sprožilnega dejavnika ali do razloga ali ponavljajočih se situacij, ki vzdržujejo določeno stanje ali bolezen.

Tradicionalni zdravstveni sistemi, kot so indijski in kitajski, ki so že pred 5000 leti poudarjali pomen zdravega načina življenja v harmoniji z naravo, so že znali organe povezati s pripadajočimi čustvi. Smo to, kar mislimo (in čutimo), in ozdraviti od neke bolezni pomeni pogosto spremeniti svoje vzorce prepričanj oz. miselne vzorce, to pa pomeni tudi spremeniti sebe in zapustiti svojo “cono udobja”. Vsak pri sebi najbolje ve, koliko je to zanj (ali zanjo) sprejemljivo ali če si tega resnično želi, saj je v nekaterih situacijah tudi bolezen nezavedna “cona udobja”, ki jo je težko zapustiti. Z leti čedalje bolj verjamem, da se za vsakogar vse zgodi ob pravem času, in zaupam, da se vse zgodi tako, kot se mora.

Decembrski namig

Ob prihajajočih praznikih se tudi letos ne bomo mogli ogniti pokom, ognjemetom in hrupu, ki nekatere ljudi osrečuje in zabava, za bolne, osamljene in majhne otroke pa to običajno ni prijetno. Predvsem za naše domače živali predstavlja pokanje hudo trpljenje, zato predlagam, da jim priskočimo na pomoč z naravnim pripravkom: vsaj teden pred začetkom pokanja začnite svojemu psu ali mački dajati brezalkoholne kapljice Rescue remedy iz Bachovih cvetnih esenc, ki se jih dobi v naših lekarnah in nekaterih trgovinah z zdravo prehrano. Lahko se jih nakaplja v vodo ali pa nekaj kapljic direktno na smrček, da jih bodo polizali – vsaj štirikrat na dan. Ob koncu leta želim vsem obilo zdravja, zadovoljstva in miru v sebi.

Romina Salvi, naturopatinja

Naturopatski center Aureus, Strunjan, www.naturopatija.si, naturopatski.center@gmail.com

Povezane vsebine:

Kako vam lahko naturopati pomagamo?