DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Poezija, ki nastane v sožitju z glasbo

Piran, 22. november
V Mestni knjižnici Piran so ponedeljkov dan splošnih knjižnic obeležili s poezijo. Gostili so namreč predstavitev prve pesniške zbirke Matevža Šaleharja – Hama z naslovom Lubezen. Gre za prav posebno zbirko, saj so pesmi v njej nastale v sožitju z glasbo. Pogovor z avtorjem je povezoval urednik Založbe Mladika Primož Mušič.

Foto: Nataša Fajon

Pevec, kitarist, tekstopisec in vodja Hamo & Tribute 2 Love velja za enega najprodornejših slovenskih glasbenikov zadnjih let. S skupino je izdal tri studijske albume, ob poslušanju njegove glasbe pa so v Mladiki ugotovili, da se v njem skriva pesniški potencial, zato so se odločili, da bodo k njegovim umetniškim statusom dodali še besedo pesnik. Tako je nastal Hamov knjižni prvenec, ki ga je poimenoval “Lubezen”, vsebuje pa 33 avtorskih pesmi, katerih rdeča nit je … “lubezen”.

Foto: Nataša Fajon

Na predstavitvi v Piranu je Hamo pojasnil, da so vse pesmi nastale ob kitari, z namenom, da se bodo pele, zato je edini sprejemljivi kompromis, da jih označimo za “pojezijo”.

“Že trideset let pišem. Nikoli nisem pomislil, da bi kdo želel brati moje besede, a zdaj vidim, da je ljudem zanimivo … in se mi seveda zdi fajn,” je povedal o svojem pisanju.

Teme po Hamovih besedah ni bilo težko izbrati, saj je rdeča nit vseh njegovih pesmi “lubezen”, izbral pa je tiste, ki ga najbolj asociirajo na to temo, hkrati pa nudijo dober vpogled v zadnjih deset let njegovega dela.

Foto: Nataša Fajon

Primož Mušič je sporočilo pesniške zbirke skušal pojasniti z iskanjem pomena “lubezni”, ki pa ga Hamo očitno še ni našel.

“Mislim, da sem že obupal nad tem, da bi pogruntal, kaj “lubezen” je. Poskušam uloviti svoje trenutke, kako jo doživljam. Zdi se mi, da je treba ujeti te trenutke, ker v resnici niti nočem razumeti “lubezni”, preveč kompleksna je. Kot racionalist sem se sprijaznil, da te enačbe ne bom pogruntal, mi je pa izziv sam proces gruntanja. Preizkušanje novih perspektiv, kako še lahko poseže v moje življenje. Posega pa neprestano,” je povedal o izboru pesmi.

Pesmi so napisane v ljubljanskem narečju, za katerega se je Hamo odločil, ker je lažje ustvarjati v jeziku, ki ga uporabljaš.

“To je moj jezik, z njim se sporazumevam. Vem, da ni ravno popularen, a mislim, da gre tu za stare zamere. Z jezikom se postaviš v nek prostor. Četudi je to meglena, tečna, največkrat vzvišena Ljubljana, je to pač moj dom in sem ponosen nanj. Bolj bi bilo hinavsko, če bi se skušal ljubljanščini izogniti,” je pojasnil stališče do svojega izraznega sloga.

Vizualno plat knjige dopolnjujejo vrhunske fotografije Marka Alpnerja, ki je že nekaj let tudi uradni fotograf njegove glasbene skupine.

Piko na I vzdušju v piranski knjižnici je postavila glasba, saj je Hamo nekaj pesmi tudi zapel.

Kot je zadnje čase pričakovano, so v pogovor ves čas vdirala marketinška sporočila, med njimi je na plodna tla vsekakor padlo tisto, s katerim sta gosta zagotovila, da bodo bralci pesniške zbirke v štirinajstih dneh zaljubljeni, sicer vrneta denar. Če jim seveda uspe priklicati operaterja na nedosegljivi številki.

Dan splošnih knjižnic je namenjen predvsem promociji branja, zato je tudi Hamo obljubil, da se bo tej aktivnosti v prihodnje bolj posvetil, številnemu občinstvu pa je položil na srce, da je potrebno čim več sodelovati, ker tako nastanejo dobre stvari.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

S pesniško zbirko Vanje Pegana se upočasni čas, izostri dojemanje lepote in poglobi občutenje sebe

Topel sprejem za Gorana Vojnoviča v Tartinijevi hiši