NOVI SKRBNIKI

Po desetletjih samevanja piranski svetilnik le pristal v skrbnih rokah

Piran, 17. julij 2018
Občina Piran in Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran sta minuli teden podpisali najemno pogodbo, s katero je slednja za naslednjih pet let prejela v upravljanje svetilnik na Punti. Novi skrbniki so se zavezali, da bodo svetilnik uporabljali za izvajanje kulturne in turistične dejavnosti, stolp in teraso pa bodo za obiskovalke in obiskovalce odprli že konec tedna.

Foto: Nataša Fajon

Nazadnje so vrata svetilnika odprli aprila, ko so s pomočjo gasilcev preverili, kaj se nahaja pod pokrovom tamkajšnjega vodnjaka. Pobudnica akcije je bila Tončka Senčar iz Društva meščanov mesta Piran, ki si že dolgo prizadeva, da bi bil ta izjemni spomenik dostopen javnosti. Prav po njeni zaslugi je spečo Trnuljčico – kot je svetilnik poimenovala – v zadnjih šestih letih obiskalo 6.000 ljudi.

Po besedah Daniele Paliaga iz Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini ljudsko izročilo pravi, da voda v tamkajšnjem vodnjaku ni nikoli presahnila, starejši Pirančani pa se spominjajo, kako so v 70. letih tja hodili z vedri, ko je zmanjkalo pitne vode.

Foto: Nataša Fajon

Edini pravi slovenski kamniti svetilnik,ob katerem stoji stolp, z njim pa je povezana tudi cerkev Marije zdravja, je zaradi svoje lege na skrajnem delu rta Madonna najpogosteje fotografiran del piranske vedute. Po navedbah Zavoda za varovanje kulturne dediščine Piran je bila kamnita utrdba sestavni del nekdanjega mestnega obzidja, postavili pa naj bi jo davnega leta 1617. Svojemu namenu je bila sicer predana šele leta 1872, ko so nanjo namestili stalno rdečo luč, ob njej pa manjši objekt za potrebe strojnice. Dve leti kasneje so na utrdbi uredili še stanovanje za svetilničarja, v katerem so bili poleg hodnika trije manjši in en večji prostor ter kopalnica.

Še dobro, da so naši predhodniki utrdbo opremili s kar 165 centimetrov debelimi zidovi, ki jo vse od leta 1617 ščitijo pred neusmiljenimi vetrovi, nevihtami in valovi, saj bi sicer ob zanemarjanju, ki ga je deležna po odhodu zadnjega svetilničarja leta 1976, že davno propadla.

Idej za oživitev tega v Sloveniji edinstvenega primerka kulturne dediščine je bilo ogromno, še več je bilo pritožb tako prebivalcev kot turistov zaradi njegove nedostopnosti. Po dolgem premisleku je Občina Piran sprejela odločitev, da skrb zanj zaupajo piranski skupnosti italijanske narodnosti.

Foto: Nataša Fajon

»Prepričan sem, da bo Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran naš svetilnik upravljala brezhibno, da ga bo skrbno varovala in vsem omogočala preprost dostop do kulturne dediščine,« je ob podpisu pogodbe dejal župan Občine Piran Peter Bossman.

Občina je svetilnik predala v brezplačni najem za obdobje petih let, upravljavec pa bo poskrbel za plačilo obratovalnih stroškov in stroškov rednega vzdrževanja.

Kot so povedali v italijanski skupnosti, nameravajo v najkrajšem času odpreti vrata svetilnika, ki bo tako končno dobil redni urnik ogledov. Ti bodo sicer plačljivi, a kot obljubljajo, bo znesek simboličnega značaja. Poskrbeli bodo tudi za postavitev informativnih tabel po mestu ter večjezične brošure za širjenje vesti o Trnuljčici, ki se je končno prebudila iz globokega spanca.

Poleg vodenih ogledov novi upravljavci razmišljajo o širokem naboru morebitnih dejavnosti, kot so slikarske in fotografske delavnice, pripovedovalski večeri pod zvezdami na čudoviti terasi in zasebna srečanja skupin. Notranji prostori pa bi lahko služili kot majhna galerija za različne razstave in večerne dogodke. Med pobudami, ki bi jih radi uresničili v času upravljanja svetilnika, je najbolj zanimiva namera o vzpostavitvi mreže regijskih svetilnikov, v okviru katere bi povezali piranski, savudrijski in tržaški svetilnik in predstavljali njihove zgodbe, s poudarkom na podobnostih in razlikah.

Foto: Nataša Fajon

V italijanski skupnosti so se prav tako zavezali sodelovati z institucijami, ki so prostore spomenika že uporabljali za svoje dogodke – zaradi bližine cerkve Marije Zdravja so izpostavili sodelovanje z Župnijo Piran -, in s tistimi prebivalci Pirana, ki so ga do zdaj upravljali in občasno odprli javnosti. Poiskali bodo tudi vse navdušence nad zgodovino in zgodbami o svetilniku, med katerimi bodo izbrali bodoče skrbnike, vodnike in informatorje.

Ker je svetilniška zgradba trenutno v nezavidljivem stanju, bosta za obiske odprti le terasa in stolp, notranji prostori z nekdanjim domovanjem svetilničarja pa po besedah novih skrbnikov zahtevajo temeljito obnovo, preden jih bodo lahko odprli za javnost.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Piransko pokopališče skriva zanimive zgodbe iz preteklosti

Vodnjaki v Piranu hranijo številne življenjske zgodbe

Pirančan, ki je zbral in uredil zgodovinske dokumente o mestu