STOP PIROTEHNIKI

Pirotehnična sredstva in hišni ljubljenčki

Neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov ni nevarna in moteča zgolj za ljudi, temveč tudi za živali. Ognjemeti, petarde in druga sredstva, ki jih ljudje uporabljamo za zabavo, pomenijo za vse živali zelo močan stres, še zlasti za hišne ljubljenčke, pri čemer so najbolj izpostavljeni psi.

Foto: Nataša Fajon

Še zlasti čas med božičnimi in novoletnimi prazniki je obdobje, ko navdušeni uporabniki petard in raket začnejo s svojim »užitkom« že precej pred obdobjem, ko je to tudi uradno dovoljeno, in še po njem. Že nekaj let pa je v navadi, da s pirotehničnimi sredstvi proslavljajo tudi različne osebne praznike, zabave, poroke … Povsem nepotrebna in nesmiselna zabava, ki bi jo morali preprečiti ne zgolj z zakonskimi omejitvami oziroma prepovedmi, ampak predvsem z ustrezno vzgojo in poučevanjem o škodljivosti pirotehničnih sredstev. Ta povzročajo veliko škodo vsem živalim, mnogim ljudem (starejšim, bolnim …) in ne nazadnje tudi našemu naravnemu okolju. Prav zaradi škodljivega vpliva na okolje so se v nekaterih slovenskih krajih odpovedali novoletnim ognjemetom, kar je zares hvalevredno.

Zvočni in svetlobni učinki pirotehničnih sredstev povzročajo stres tako hišnim ljubljenčkom kot tudi vsem drugim živalim. Psi na primer, strah pred glasnimi zvoki kažejo s sopenjem, nemirom, cviljenjem, laježem, kot tudi z uničevalnim vedenjem in poskusi pobega. Ljudje smo na učinke pirotehničnih sredstev bolj ali manj pripravljeni, saj vemo, kdaj in v kakšnih okoliščinah bo počilo oziroma bo v zrak švistnila raketa. Živali pa na te učinke niso pripravljene, zvok oziroma svetloba jih preseneti in zato prestraši. Upoštevati moramo seveda še dejstvo, da imajo, na primer psi, približno 16-krat bolj razvit sluh kot ljudje in je zato učinek poka toliko močnejši in s hujšimi posledicami. Poznam psičko za vodenje slepih, labradorko, ki v Postojni izvrstno vodi svojo slepo skrbnico. V lanskem decembru je sicer psihično trdna in stabilna psička med vodenjem doživela hud šok, ko so mladeniči na glavnem trgu metali petarde. Pokanje je psičko močno prestrašilo, slepa skrbnica jo je le s težavo zadržala, da ni pobegnila … Ko sta naslednji dan s psičko prišli v bližino trga, se je labradorka začela tresti in ni hotela več naprej … Njen strah je slepa skrbnica odpravljala s pomočjo vaditeljice, ki je psičko izšolala. Uspeh ni bil popoln, psička sicer zdaj po trgu vodi, a njena skrbnica čuti, da se počuti nelagodno oziroma da jo je strah.

Novoletni prazniki so zaradi petard zelo obremenjujoče obdobje za živali, v katerem potrebujejo posebno nego:

Psi (in druge hišne živali) imajo torej veliko bolj občutljiv sluh kot ljudje, zato jih silvestrski trušč obremenjuje še toliko bolj. Še najbolje bi bilo, da bi jim še zlasti na silvestrovo zagotovili kakšen prostor ali kraj, kjer ne bodo izpostavljeni hrupu, ki ga povzročajo petarde in rakete. Prostor naj bo, kolikor je mogoče izoliran pred zunanjimi zvoki in svetlobnimi učinki. Naš štirinožec v prostoru ne sme biti sam, z njim mora biti vedno nekdo, ki mu zaupa in ga bo znal umiriti, če bo treba. Ubogi psi, ki so v tem času prepuščeni sami sebi, v ograjenem vrtu, pesjaku, na verigi …

Pripraviti ga moramo, kolikor je mogoče. Pomembno je, da na silvestrski večer opravimo sprehod, še preden se začne »najhujše«. Pes naj opravi fiziološke potrebe, kajti tudi poln mehur ali tiščanje na veliko potrebo povzročata stres. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu. Sicer se lahko zgodi, da bo zaradi trušča v paniki pobegnil in marsikdaj traja kar nekaj dni, da ga skrbniki spet najdejo. V slovenskih zavetiščih za živali se v tem obdobju precej poveča število psov, ki so v strahu pobegnili …

Foto: Jože Vidic, avtor: osebni arhiv

Hišne ljubljenčke lahko na silvestrski trušč pripravljamo tudi s kakšnim CD-jem, na katerem imamo posneto pokanje petard in zvoke, ki jih oddajajo rakete. S pripravami pa moramo začeti pravočasno, najboljše že kar v začetku decembra. V začetku naj bodo zvoki tišji, potem pa jih postopoma povečujemo.

Že v prvi polovici decembra je čas, da začnemo psu dajati kakšnega od pripravkov, ki vsebuje hormone ugodja (feromone) in nanj delujejo pomirjujoče. Pomirjevala priporočamo še zlasti za starejše in psihično bolj občutljive pse. Če želimo uporabljati kakšnega od tako imenovanih kemijskih pripravkov, pa se moramo obvezno posvetovati s svojim veterinarjem. Psi se po navadi zelo dobro odzivajo na različne naravne in homeopatske pripravke, ki delujejo pomirjujoče. V Sloveniji je vse več pasjih skrbnikov, ki imajo v svoji domači lekarni vedno tudi Bachove kapljice za pomiritev. Uporabijo jih vsakič, ko ugotovijo, da jih kuža potrebuje.

V trgovinah za živali so na voljo različni pripravki, ki vsebujejo tako imenovane hormone ugodja (feromone). Ti pripravki pri psu povečajo ugodje, dajati pa jih začnemo vsaj dva tedna pred silvestrovim.

Upoštevajmo: noben pripravek ne more nadomestiti naše bližine. Zato bodimo z njim! Pomembno je, da psa, ki kaže strah, ne tolažimo, saj bi s tem njegov stres le še stopnjevali. Naj čuti, da smo sami umirjeni, sproščeni in da nam lahko zaupa. Pes ve, ali smo sami notranje močni in trdni, in le v takšnem stanju mu bomo v oporo. Tudi kakšna umirjena glasba in prostor, kjer se pes dobro počuti, pomagata, da bo brez posledic preživel silvestrovo. Marsikdaj pomaga tudi, da med truščem psu preusmerjamo pozornost z igro, z opravljanjem kakšnega zabavnega trikca ali s kakšno drugo vajo, ki mu je všeč.

Jože Vidic, dr. vet. med.

Povezane vsebine:

“Petardaši, dovolj vas ‘mamo!”

Bodi zvezda, ne meči petard!