16. VELIKI PUSTNI PLES

Piransko Gledališče Tartini zasedle zgodovinske osebnosti

Piran, 12. februar 2018
Šestnajsti Veliki pustni ples, ki ga organizira Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov “Giuseppe Tartini” ter ob podpori Občine Piran, je tudi letos privabil številne ljubitelje zabave ter ustvarjanja najlepšega in najbolj originalnega kostuma na izbrano temo. Letošnja so bile zgodovinske osebnosti.

Foto: Nataša Fajon

Že šestnajst let je minilo, odkar sta se Fulvia Zudič in Dragan Klarica odločila obuditi staro piransko tradicijo Velikega plesa v Gledališču Tartini. Ples naj bi po besedah Zudičeve organizirali že pred vojno, saj so Pirančani od nekdaj radi rajali. Da bi pritegnili kar največ občinstva, so plesu dodali vsakoletno temo kot izhodišče za izbiro mask ter tekmovalno noto, s katero so prebudili ustvarjalnost udeležencev, ki vedno znova presenetijo z unikatnimi in domiselnimi kostumi. Letos so se po Gledališču Tartini sprehajale najrazličnejše zgodovinske osebnosti iz različnih obdobij in pestre palete področij. Tako smo lahko občudovali rimske cesarje, Popaja in Olivo, grško Meduzo, Janis Joplin.

Za glasbo sta tako kot prejšnja leta skrbela DJ Adriano Roj in skupina Blue Angel Gang, kot gost pa je nastopila folklorna skupina iz Milj “Folclore Serenade”. Med plesom je potekala pustna revija z izborom najlepših in najbolj originalnih mask, ob polnoči pa so podelili nagrade posamičnim maskam, parom in skupinam. Lada Tancer z Občine Piran, Dragica Petrovič, direktorica Avditorija Portorož, Mojca Dolšak z ZKD Piran, dolgoletna sodelavka plesa Irena Dolinšek in Aleksander Banič iz Foto kluba Portorož so sestavljali žirijo, ki je določila zmagovalce. Tretja nagrada med posamičnimi maskami je šla v roke Charlieju Chaplinu, druga angelu-hudiču – maski, ki predstavlja dve plati Luciferja, slavila pa je Janis Joplin. Med pari sta se na tretje mesto uvrstila Kleopatra in Cezar, na drugo slikar Vermeer s svojo najslavnejšo sliko Dekle z bisernim uhanom, slavila sta Popaj in Oliva. Tretje mesto v kategoriji skupin so zasedle Kubanke, drugo Van Gogh z oljkami, prvo pa je šlo skupini znanstvenikov. Najdragocenejša nagrada, Zlata maska, pa je romala skupini Populus Civitatis Pyrhani ali antičnim Rimljanom Pirana.

Foto: Nataša Fajon

Ker je bil Piran v preteklosti zelo povezan z Benetkami, je nekako razumljivo, da so ohranili tradicijo pustovanja, podobnega tistemu v Benetkah. Tamkajšnji karneval namreč, poleg tistega v Riu de Janeiru, še danes velja za najbolj veličastnega, beneške maske pa so skozi stoletja ohranile tako svojo skrivnostnost, čarobnost in mističnost.

Tradicija edinstvenega beneškega karnevala se je sicer začela že v srednjem veku, karneval, kot ga poznamo danes, pa je veliko mlajši, saj segajo njegovi začetki v leto 1979. Kot je razložila Lara Sorgo na predavanju Dober dan, gospa Maska, razlikujemo namreč starinski in sodobni karneval. Starinski karneval se nanaša na karneval Beneške republike in se začne v srednjem veku okrog leta 1100 ter traja do konca 18. stoletja, ko želijo Francozi z Napoleonom na čelu zbrisati vse sledi, ki spominjajo na Serenissimo. Nekaj časa se tako v Benetkah sploh ni pustovalo, šele leta 1979 se je skupina prijateljev odločila oživeti to nekdanjo beneško navado.

Na Larinem predavanju o nastanku in razvoju največjega beneškega spektakla smo izvedeli tudi, da je bil “Dober dan, gospa maska”pozdrav, ki ga je bilo v času karnevala slišati po vseh beneških ulicah. Pozdravljanje mask naj bi pomenilo spoštovanje tako do njih kot do same tradicije šemljenja, najbrž pa je na nastanek pozdrava vplivalo tudi to, da je karneval trajal kar šest mesecev.

Prvi zapisi o karnevalu v Benetkah segajo v leto 1162, ko so praznovali Debeli četrtek, rekli so mu Berlingaccio. Po besedah Lare Sorgo so s praznovanjem počastili spomin na zmago doža po imenu Vitale Michiel II nad akvilejskim patriarhom Ulricom. Slednji je namreč ugrabil 12 Marij – to so bile device, najlepše punce v mestu, ki sta jih vsako leto izbrala dož in beneška oblast ter jim podarila doto, da so se lahko poročile. Patriarh je punce ugrabil s pomočjo furlanskih fevdalcev, ki so jih nato odpeljali na svoje gradove. Beneški republiki je slednje uspelo uničiti, patriarhu so prizanesli, a poslej je moral vsako leto simbolično poslati v Benetke enega bika, 12 pujsev in 12 hlebcev kruha.

Leta 1268 je karneval uradno postal javni praznik, praznični dan pa postane tudi Debeli torek. A že nekaj let kasneje, je pojasnila Lara, leta 1300 je beneška oblast primorana sprejeti ali podaljšati odloke, da bi zaustavila praznovanje, saj so si Benečani privoščili vedno več družbeno nesprejemljivega vedenja. V obdobju med 1400 in 1500 se je karneval razvil v veličastno praznovanje, ki so ga obiskovali tudi ljudje iz drugih krajev Italije, zato so organizacijo zaupali skupinam mladih patricijev, ki so nosili barvne nogavice in predstavljali različne mestne okraje. Rekli so jim Compagnia della calza –Nogavičarska družba. Leta 1608 pa v beneškem časopisju najdemo zapise o tem, da je maska postala statusni simbol. Kdor se našemi, želi nekaj predstavljati.

Foto: Nataša Fajon

Osrednje dogajanje karnevala je potekalo na Trgu sv. Marka. Med najbolj priljubljenimi točkami so bile človeške piramide, ki so ponazarjale nekdanje prepire med okrajema Castellani in Nicolotti, ognjemeti ter “il ballo della moresca” – romantični vojni ples s sabljami, ki izvira iz 12. stoletja, ponazarjal pa je boj med kristjani in muslimani. Največ pozornosti je tudi takrat pritegnila točka, poimenovana Let angela, ki pa se je prvotno imenovala Turkov let – po turškem akrobatu, prvi, ki se mu je uspelo povzpeti po vrvi od trga ali barke ob njem do vrha zvonika, nato pa se spustiti po drugi vrvi, ki se je zaključila na balkonu vojvodske palače, kjer ga je pričakal dož. Slednjemu je ob uspešnem pristanku zrecirital poezijo in mu predal šopek rož, v zameno pa je seveda prejel mošnjo z denarjem. V iskanju novih idej za povečanje priljubljenosti dogodka, so slednjič akrobatu namestili krila, točko pa poimenovali Let angela. A kot je povedala Lara, se je akrobat leta 1759 ponesrečil, zamenjala pa ga je lesena golobica, ki se je med letom odprla in spuščala na ljudi konfete. V sodobnem karnevalu je Let angela ponovno osrednja točka karnevala, v kateri se kot angel z zvonika do odra na trgu spusti znana oseba iz sveta zabave, športa …

Foto: Nataša Fajon

Karneval je za šest mesecev povsem spremenil družbeni sistem, saj so odpadle vse razlike med ljudmi. Vsi so bili enaki, saj so jih kostumi povsem skrili. Vsi so bili anonimni oziroma so postali osebnost, ki so jo želeli predstavljati. Maske so ljudje uporabljali tudi izven karnevala, v 19. stoletju so postale celo modni dodatek. Izdelovalci mask so se že leta 1271 združili v društvo in Lara je razkrila, da so leta 1773 Benetke imele 12 uradnih delavnic, kjer so izdelovali maske.

Lara Sorgo se je na svojem predavanju o zgodovini beneškega karnevala dotaknila še značilnih beneških mask. Med najbolj znane sodi bauta, ki jo je kot zaščitni znak Benetk proslavil Casanova. Za njo naj bi se namreč skrival na svojih ljubezenskih popotovanjih, trend pa so hitro prevzeli tudi Benečani, ki so masko začeli uporabljati za druženje z ljubicami in ljubimci, saj jih zaradi nje niso mogli odkriti.

Zelo znana je tudi maska “medico della peste”, ki so jo najprej uporabljali zdravniki v času kuge, tako da so njen nosni del napolnili s krpami, prepojenimi z raznimi eteričnimi olji in razkužili, da bi se obvarovali pred okužbo in smradom umirajočih. Izključno ženska maska “moretto” je služila zavajanju, svojstvena pa je bila nema maska, ki so jo imetniki držali z zobmi, kar jim je onemogočalo, da bi spregovorili in se izdali.

Letošnje pustovanje se – vsaj pri nas -, počasi zaključuje. Jutri bodo pust simbolično pokopali, za njim pa bo ostalo le upanje, da so maske v zadnjih dneh uspešno preganjale zimo in jo prepričale, da kaj hitro dvigne belo zastavo in prepusti prestol nasmejani pomladi.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Na koprski povorki slavile skupine Žbjele siz Dekanov, Zlati cajti, Pajki in Gračiška vala

Konec tedna v znamenju 10. Istrskega karnevala

Carnevale a Pirano / Pust v Piranu