10 NAJVPLIVNEJŠIH PRAVNIKOV

Okrogla miza najvplivnejših pravnikov: Kako (ne)razumemo ustavno (-e) demokracijo (-e)

Ljubljana, 29. november
Letošnji, že sedemnjasti izbor “10 najvplivnejših pravnikov« se je na osednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO zaključil z današnjo okroglo mizo. Z njo se namreč izbor tradicionalno sklene. Izbor je določil, da so letošnji najvplivnejši pravniki in pravnice (po abecednem vrstnem redu): dr. Matej Avbelj, ddr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Vasilka Sancin in dr. Andraž Teršek, ki je razpravo ob okrogli mizi tudi povezoval. Zaradi nujnih obveznosti v tujini sta svojo odsotnost opravičila dr. Miro Cerar in dr. Boštjan M. Zupančič, zaradi obravnav na sodiščih pa Lucija Šikovec Ušaj in Franci Matoz.

Foto: Najvplivnejši pravniki 2017, avtor: Anja Tavčar

Najvplivnejši pravniki in pravnice so iz rok Alenke Zalar, direktorice oddelka založbe in dogodkov v družbi IUS SOFTWARE, ki ureja in razvija osrednji slovenski pravni portal IUS-INFO, prejeli priznanja, nato pa pa jih povabila k razpravi z naslovom Kako (ne)razumemo ustavno (-e) demokracijo (-e).

V uvodu je dr. Andraž Teršek izpostavil, da preveč ljudi, funkcionarjev, diplomantov pravnih fakultet, učiteljev prava, sodnic in sodnikov ali celo sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča ne ve prav dobro ali vsaj ne povsem, o čem govorijo, ko uporabljajo besede, kot so ustava, demokracija in ustavna demokracija.

“Prepogosto se tudi zdi, da teh besed kot konceptov ne znajo pravilno misliti. Oziroma da v najboljšem primeru pri svojem javnem delu ne dajo dovolj dobro vedeti ali jim ne uspe prepričljivo pojasniti, kako te koncepte razumejo in kako jih poskušajo – če to sploh poskušajo – uresničevati v praksi na svojih delovnih mestih,” je dejal.

Dr. Matej Avbelj je spregovoril o bistvu ustavne demokracije, ki ga sestavljata dve pomembni zapovedi.

»Prva zapoved je, da je vrhovna vrednota ustavne demokracije svoboda, druga, ki je tej enaka, pa je enakopravnost. Torej enakopravna svoboda. Dve temeljni vrednoti, ki izhajata iz temeljnega človekovega dostojanstva, iz bistva, da ima vsakdo izmed nas enako človekovo dostojanstvo. Da smo zato enakovredni, da nas morajo zato enakopravno obravnavati,” je pojasnil.

Foto: Marko Pavliha, avtor: AnjaTavčar

Najvplivnejši pravniki in pravnice so iz rok Alenke Zalar, direktorice oddelka založbe in dogodkov v družbi IUS SOFTWARE, ki ureja in razvija osrednji slovenski pravni portal IUS-INFO, prejeli priznanja, nato pa pa jih povabila k razpravi z naslovom Kako (ne)razumemo ustavno (-e) demokracijo (-e).

V uvodu je dr. Andraž Teršek izpostavil, da preveč ljudi, funkcionarjev, diplomantov pravnih fakultet, učiteljev prava, sodnic in sodnikov ali celo sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča ne ve prav dobro ali vsaj ne povsem, o čem govorijo, ko uporabljajo besede, kot so ustava, demokracija in ustavna demokracija.

“Prepogosto se tudi zdi, da teh besed kot konceptov ne znajo pravilno misliti. Oziroma da v najboljšem primeru pri svojem javnem delu ne dajo dovolj dobro vedeti ali jim ne uspe prepričljivo pojasniti, kako te koncepte razumejo in kako jih poskušajo – če to sploh poskušajo – uresničevati v praksi na svojih delovnih mestih,” je dejal.

Dr. Matej Avbelj je spregovoril o bistvu ustavne demokracije, ki ga sestavljata dve pomembni zapovedi.

»Prva zapoved je, da je vrhovna vrednota ustavne demokracije svoboda, druga, ki je tej enaka, pa je enakopravnost. Torej enakopravna svoboda. Dve temeljni vrednoti, ki izhajata iz temeljnega človekovega dostojanstva, iz bistva, da ima vsakdo izmed nas enako človekovo dostojanstvo. Da smo zato enakovredni, da nas morajo zato enakopravno obravnavati,” je pojasnil.

Na vprašanje o ločenih mnenjih na rednih sodiščih je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič dejal, da so ta izjemno pomembna v nekem okolju, ki še ni dovolj razvito, da bi lahko diskurz, argumentacija tekla v najpolnejši meri.

“Prepričan sem, da se bo raven argumentacije zviševala, ampak eden pomembnih instrumentov so ravno ločena mnenja. Če slednjih ni, pravzaprav po mojem mnenju ta diskusija na neki točki usahne,” je zaključil.

Foto: Razprava pravnikov, avtor: Anja Tavčar

Dotaknili so se tudi aktualne teme spreminjanja ustave v delu o financiranju osnovnega šolstva. Ali je namesto uresničitve odločbe Ustavnega sodišča dovoljeno spremeniti ustavo, je po mnenju ddr. Jakliča prvovrstno pravno vprašanje, odgovor nanj pa je odvisen od konkretnega primera.

»Ni namreč mogoče reči, da je vsak ustavni amandma korekten že samo zato, ker je ustavni amandma, in ni mogoče reči, da je vsak ustavni amandma sporen,« je dodal.

“Ustavno odločbo je s spremembo ustave dopustno ‘povoziti’ le takrat, ko bi se za samo ustavno odločbo lahko štelo, da je arbitrarna, in bi tudi širša javnost ocenjevala, da so ustavne sodnike pri odločanju vodili neki razlogi, ki so zunaj ustave. Če bo do spremembe ustave v tem primeru prišlo, sem pripravljen trditi, da je s slovensko ustavno demokracijo konec,”pa je menil dr. Avbelj.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na vprašanje o zahtevah za oceno ustavnosti zakonov, ki jih je vložil urad Varuha človekovih pravic, odgovorila, da je vloženih okoli 30 zahtev, trudijo pa se, da zahtevo vložijo, kadar zadeva širša vprašanja ljudi.

»Varuh na tak način sporoča, kaj v državi ni v redu. S pogumom gre na Ustavno sodišče, in to zagovarja. Menim, da je to pošteno in pravično,” je dodala.

Dr. Marku Pavlihi je dr. Teršek postavil vprašanje, ali je mogoče in kako s tehniko prava implementirati odločbo arbitražnega sodišča ter doseči njeno učinkovito uresničevanje v praksi.

Dr. Pavliha je opozoril na pravo EU, kjer je v tretjem odstavku 4. člena Pogodbe o EU določeno, da članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja spoštujejo in uresničujejo naloge iz primarnega evropskega prava. Člen vsebuje logičn in etično izpeljavo vrednot, ki so določene v 2. členu iste pogodbe, na prvem mestu med njimi pa je pravna država oziroma vladavina prava. V njenem okviru pa je pomembno spoštovanje mednarodnega prava, ki ima primat ne samo po mednarodni Dunajski konvenciji, ampak po ustavah skoraj vseh držav.

“Hrvaška to eklatantno krši. Krši tudi druge pravne vire EU. Naj omenim samo uredbo o skupni ribiški politiki, ki se bo začela uresničevati šele, ko bo implementirana arbitražna odločba. Torej se ne more začeti uresničevati. In zato mislim, da bi morala Slovenija, če drugo ne bo šlo, izkoristiti 259. člen Pogodbe o delovanju EU in začeti najprej postopek pred Evropsko komisijo. To je procesna predpostavka. Postopek traja tri mesece. Po treh mesecih lahko Komisija bodisi odloči v prid Slovenije oziroma nasprotno ali pa molči. Ko je ta predpostavka izpolnjena, je mogoče vložiti tožbo pred Sodiščem EU,« je dejal o možnostih uresničevanja odločbe arbitražnega tribunala.

K temu je dr. Vasilka Sancin dodala, da je hrvaško stališče na dolgi rok nevzdržno, sa je jasno, da je edini, ki lahko odloča o veljavnosti te arbitražne odločbe, arbitražni tribunal sam. To je splošno pravilo, ki velja v mednarodnem pravu na področju mirnega reševanja sporov.

“Tudi v praksi so že bili primeri, ko so bile države dolgo časa na nasprotnih bregovih glede uresničevanja arbitražne odločbe, pa so se na koncu dogovorile, da vseeno vprašajo meddržavno sodišče v Haagu; to pa je jasno povedalo, da arbitražna odločba seveda velja. Če bi bil rezultat drugačen, bi se porušil celoten sistem mirnega reševanja sporov med državami. Taka situacija je seveda nepredstavljiva. Hrvaška bo torej prej ali slej morala sprejeti dejstvo, da jo arbitražna odločba zavezuje,” je pojasnila.

 

Povzeto po IUS-INFO