AKTUALNO

O izbrisanih in o izključenih

Bili so prisotni, le papirjev, ki bi potrjevali njihovo prisotnost, niso imeli. Ko ostaneš brez internetne povezave, si izbrisan na kvadrat.

Začelo se je s preprosto napovedjo, da bomo v uredništvu spremenili naše internetne nastavitve, kar je sledilo pa je postala prava nočna mora, iz katere nas je rešil šele serviser in nas, po groznem dopoldnevu, spet vrnil na ta svet. Vsega pol dneva, bi pomislil človek. Saj to ni nič. Greš na kosilo in pivo pa bo že vse kot prej. Vraga, tistega pol dneva je bilo kot pol življenja. Naenkrat nam težave izbrisanih postanejo bližje in njihov obup ter jeza razumljivejša.

Začelo se je s tistim: “Dajmo poslat vprašanje na Občino v zvezi s pritožbami zaradi hrupa.”

In nato sledi ugotovitev, da pač ne gre tako, saj trenutno nismo priklopljeni na internet, vprašanje pa je treba postaviti po elektronski pošti in težave so tu.

“Dobro, bomo malo počakali,” si rečemo in gremo pogledat, kaj se dogaja po svetu. Pa se na ekranu spet izpiše, da nismo povezani z internetom. Torej nič. Najbolje bo, da pospravimo vse, kar smo naredili v tem dopoldnevu, in gremo domov. Pa ne gre, kajti ves naš arhiv in vse datoteke so spravljene nekje v oblaku, do oblaka pa, brez interneta ne moremo.

Kaj zdaj. Vse spravimo na računalnikov trdi disk in si rečemo, da bomo pač delali doma. Toda, za delo doma potrebujemo informacije in obvestila, ki smo jih prejeli na elektronski naslov uredništva, dostop do tega naslova pa imamo le na uredniškem računalniku, ki je trenutno izključen. Torej ne moremo niti do teh podatkov. Brez podatkov pa ni članka.

“Pred desetimi minutami sem vam poslal obvestilo, pa mi gmail pravi, da sporočila ni bilo mogoče dostaviti,” sprašuje po telefonu funkcionar enega od humanitarnih društev.

“Veste, imamo težavo in trenutno nismo priključeni,” mu odgovarjamo in ugotavljamo, da je problem večji, kot smo pričakovali.

Ugotovili smo namreč, da zaradi izključenosti nimamo dostopa niti do elektronskih bančnih storitev in ne moremo poravnati računov, niti ne vemo, kdo nam je kaj plačal. Digitalni podpis je bil nenadoma povsem odveč.

V resnici tisti dan ni bil nič posebnega. Sonce je sijalo, vsi smo bili zdravi in razpoloženi za delo, potem pa nenadoma izbris, izključitev. Bili smo tukaj, pa nas ni bilo. Nihče ni mogel do nas in mi nismo mogli do nikogar.

Doma sem najprej preveril, ali ni morda tudi peč na pelete povezana z internetom, pa sem ugotovil da smo varni. Dokler ne zmanjka elektrike. Potem bo konec.

Drago Mislej – Mef

Iz ene od aprilskih izdaj tednika Mandrač.