PRAVNI NASVETI

Neuslišana ljubezen prava in pravičnosti

Čeprav se s pravom ukvarjam že vrsto let, me še vedno preseneča dejstvo, da ljudje (pre)pogosto ne ločijo med pravom in pravičnostjo. Nepoznavalcu se zdi samoumevno, da je med besedama zlahka mogoče postaviti enačaj, da je pravo pač po definiciji pravično in obratno, kar je pravično, je tudi pravno urejeno.

Da temu praviloma ni tako, so občutili na lastni koži vsi, ki so se na sodišče napotili v želji po iskanju pravice, doživeli pa so uporabo prava, torej te ali one pravne norme. Zato so sklepali, da so sodišča nepravična. V zvezi s tem se mi je vtisnila v spomin izjava, ki jo pripisujejo ameriškemu vrhovnemu sodniku Oliverju Wendell Holmesu, ml. (1841-1935). Anekdota pravi, da je na neki sodni razpravi, ki ji je predsedoval sodnik Holmes, mlad odvetnik z navdušujočim elanom pred senatom razlagal svoje argumente glede tega, kako naj bi neka sodna odločitev bila nepravična. Ko je odvetnik zaključil svojo predstavitev primera, naj bi mu sodnik Holmes mirno dejal: Let me remind you, young man, that this is a court of law, not a court of justice (ali v prevodu: Mladi mož, naj vas spomnim, da to sodišče sodi po zakonu in ne po pravičnosti).

Moji cenjeni stanovski kolegi bi takšni trditvi seveda utegnili oporekati. In na strogo formalni podlagi bi jim lahko tudi pritrdil. Po naši zakonodaji namreč sodnik sodi ne zgolj po zakonu, temveč tudi po ustavi, mednarodnem pravu in – verjeli ali ne – celo v skladu s splošnim načelom pravičnosti. Vendar ima vprašanje uporabe pravičnosti v našem pravu skoraj mistične razsežnosti. To me nekoliko spominja na bitje iz nepalske folklore, znamenitega himalajskega Yetija. O njem se veliko govori, občasno se pojavi kdo, ki naj bi v snegu našel njegove stopinje, a videl ga še ni nihče.

Pravnim filozofom se na tem mestu opravičujem za poenostavljanje, zavedam se večne napetosti med pravim pozitivizmom in naravnim pravom, vendar sam menim, da je v deželi kranjski Norma že zdavnaj porazila Pravico. Da je temu tako, dokazuje dejstvo, da bi lahko na prstih ene roke preštel sodne odločbe prve stopnje, v katerih sem zasledil besedo »pravično«. O tem kaj je pravičnost in kako naj se ta porablja, pa nas morajo zato učiti v Strasbourgu. Včasih se počutim kot promotor zdravega načina življenja, ko urbi et orbi razlagam, da je bolje preprečiti kot zdraviti, torej da se je potrebno k pravniku zateči po nasvet, še preden težava sploh nastopi.

Svoja vprašanja pošljite na: info(at)pravna-pisarna.si ali
na uredništvo na naslov: info(at)primorski-odmevi.si

Ko pa do težav pride, potem pomoč pravnega strokovnjaka ni več opcija – postane nuja. Iskanje pravice brez pravnega znanja, torej brez poznavanja zakonov, se tako prepogosto konča kot v primeru Cankarjevega hlapca Jerneja.

Kolumna, ki jo boste lahko redno prebirali na tem mestu, je zato namenjena iskanju odgovorov na vprašanja bralcev glede pravnih zagat, v katerih so se ali bi se utegnili znajti, po najboljših močeh pa bom obravnaval na tista, za katere menim, da bi odgovor utegnil biti zanimiv za čim širši krog bralcev. Ne dovolite, da bi vam zakon odtujil pravico.

Robert Smrekar, mag. prava