DAN ŽENA

(Ne)prisotnost žensk v medijih

Slovenija, 8. marec 2018
Družba Kliping d.o.o. v sodelovanju s spletno postajo Metina lista že vse od leta 2014 spremlja, kakšen delež glasu imajo ženske v medijih, kako pogosto novinarje in novinarke zanima mnenje strokovnjakinj in katere so običajno teme, ki jih komentirajo. Pod drobnogledom so najbolj gledani in brani slovenski mediji z uredniško politiko, usmerjeno na pokrivanje aktualnih tem.

Foto: Kliping d.o.o

Kot so zapisali avtorji analize, naj bi bila ena od pomembnih ovir pri doseganju enakosti med spoloma tudi medijska (ne)prisotnost žensk kot strokovnjakinj za komentiranje družbeno-političnih vprašanj.

Pomanjkanje strokovnjakinj v medijih naj bi namreč po njihovem mnenju pomembno vplivalo na percepcije ljudi, utrjevalo stereotipe in poglabljalo neenako strokovno veljavo.

Iz analize, ki so jo v družbi Kliping predstavili danes, je razvidno, da je v obdobju od leta 2014 povprečni delež glasu, ki ga dosegajo ženske kot sogovornice v TV oddajah ter intervjuvanke in avtorice kolumen v tiskanih medijih,znašal 27 %.

Ko so avtorji analize od maja 2014 do aprila 2016 merili delež sogovornic v televizijskih oddajah Odmevi, Studio City, Tarča, 24ur Zvečer, Danes in Svet na Kanalu A, so ugotovili, da se je ta delež gibal med 20-32 %. V spremljanem obdobju je bilo celo zaznati pozitiven trend rasti. Največji povprečni delež sogovornic je imela oddaja Svet na Kanalu A (33 %).

Foto: Kliping d.o.o

Jeseni 2016 o se usmerili v premljanje izbranih tiskanih medijev, pri katerih analize kažejo nekoliko manjša odstopanja kot na televiziji. Delež glasu žensk se namreč giblje med 25-34 %, je pa trend rasti negativen.

Medij, ki po deležu kolumnistk, komentatork in intervjuvank izrazito izstopa, so Primorske novice, kjer zastopanost ženska v spremljanem obdobju znaša kar 50 %. Primorskim novicam sledita Nedeljski dnevnik (34 % delež žensk) in Delo (32 % delež žensk).

V Klipingu so pogledali še, pri katerih temah se mediji najpogosteje odločajo za mnenje žensk. Kar 51 % predstavljata temi turizem in šolstvo (51 % delež glasu), sledita zdravstvo (38 %) in kultura (36 %), najmanj pa se ženske pojavljajo kot sogovornice in avtorice v povezavi s športom (11 %), prometom (12 %), gospodarstvom (18 %) ter znanostjo in tehnologijo (18 %).

“Po neformalnih komunikacijah z novinarji in novinarkami lahko sklepamo, da za takšno stanje obstajata vsaj dva razloga: delež glasu žensk nedvomno odseva delež žensk na vodilnih položajih nasploh, poleg tega pa imajo ženske za razliko od moških več pomislekov glede nastopanja v medijih, četudi so kvalificirane za to, da javno govorijo o določeni temi,” so zapisali avtorji analize zastopanosti žensk v medijih.

V naslednjih mesecih bodo zato analize prisotnosti žensk v medijih nadgradili. Projektu Klipinga in Metine liste se bo namreč pridružilo tudi Združenje Manager, ki z različnimi iniciativami spodbuja enakost spolov v managementih organizacij.

Obstoječim analizam bodo tako dodali analize deleža glasu žensk na širšem naboru medijev in v povezavi z aktualnimi družbenimi temami, kvalitativno raziskavo med novinarji in novinarkami, s katero bodo ugotavljali, zakaj se ženske v manjši meri kot moški pojavljajo v medijih, ter različne izobraževalne programe, s katerimi bi zainteresirane opremili z novimi znanji za aktivnejša soustvarjanja medijskih vsebin.

Cilja skupnega delovanja vseh treh organizacij bosta spodbujanje in opolnomočenje žensk, da se aktivneje izpostavljajo kot strokovne sogovornice, in osveščanje medijev o njihovi vlogi in moči, ki jo imajo pri doseganju enakosti, so še zapisali v Klipingu.