MLADI

Najbolj me veseli, če lahko nekomu pomagam razviti najboljšo verzijo sebe

Nassim Djaba je doktorski študent Fakultete za turistične študije – Turistica in predsednik Študentske organizacije Univerze na Primosrkem (ŠOUP), od decembra pa tudi član Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Oseba z veliko interesi, ki gredo od znanosti in tehnologije do družboslovja. Njegova mantra so aktivacija, participacija in kritično razmišljanje.

Foto: Osebni arhiv

Že od svojega 15. leta starosti ste aktivni v mladinskem sektorju. Kaj vas je pripeljalo v te vode?

Vedno rečem, da sem začel pri 15. letih, ker v osnovni šoli še nisem točno vedel, kako in kaj. Takrat sem se fokusiral le na šolo, bil sem klasičen piflar. Na koncu osnovne šole pa sem se začel zanimati tudi za druge stvari – v prostem času sem igral kitaro, treniral razne športe, a potreboval sem nekaj več … in to sem našel v otroškem parlamentu, ki ga še danes organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Ker sem bil predstavnik svoje osnovne šole, sem se začel zanimati za teme, ki so povezane z osnovnošolci in s širšo družbo. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Gimnazijo Koper, kjer sem se ponovno aktiviral in postal predstavnik razreda, vso srednjo šolo pa sem deloval tudi znotraj Mladinskega združenja Združene igre narodov. Kasneje sem šel študirat v Ljubljano, kjer smo ustanovili Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija. Na začetku je bil naš fokus na javnem zdravju, nato pa smo začeli še z aktivacijo mladih in trajnostnim razvojem. Ker je zveza fokusirana bolj na dijake, se mi je zdelo smiselno, da se umaknem in pustim prostor novim generacijam. Nato sem se vključil v Študentski svet Univerze na Primorskem. Ko bom drugim predal znanje, ki ga imam, se bom tudi od tod umaknil. Vedno skušam najti nove izzive. V življenju pa me najbolj veseli, če lahko nekomu pomagam razviti najboljšo verzijo sebe.

Pred enim letom pa ste tudi postali predsednik ŠOUP-a. Katera so bila izhodišča vaše kampanje?

Iskreno povedano, sem smernice jemal iz znanja in izkušenj, ki sem jih pridobil, ko smo razvijali druge mladinske organizacije. Iz njih sem črpal veliko primerov dobre prakse. Aktivnost, participacija in kritično razmišljanje mladih – to so stvari, ki vodijo družbo in mlade naprej, mislim, da tega primanjkuje. Aktivacija mladih je največji problem. Mladi smo pasivni zaradi družbe in aktualnega sistema, v katerem živimo. Ne razmišljamo o tem, kaj nam bo v prihodnje pomagalo v življenju, kaj nas identificira ter katere stvari so pomembne, katere pa ne. Pri participaciji pa gre za neko daljšo aktivacijo, kjer vidiš neko zgodbo, iz katere boš lahko kaj odnesel in izkoristil. Kritično razmišljanje pa je seveda glavno. Debata, podajanje mnenj in predlaganje sprememb so ključnega pomena.

Kateri so vaši prioritetni cilji, ki jih boste poskušali doseči?

Trenutno nismo toliko fokusirani na projektno delo, ki je bilo vedno glavno znotraj organizacije, ampak na to, da se nudi študentom obštudijske aktivnosti, kjer lahko razvijajo in spoznavajo nove teme. Istočasno pa želimo ponuditi širok spekter različnih storitev, ki so študentom v pomoč – od subvencionirane prehrane do različnih svetovanj. Pod okriljem študentske organizacije deluje Primorsko svetovalno središče, kamor lahko študentje gredo na psihološka, pravna in študijska svetovanja.

Ena najpomembnejših stvari je vrstniško učenje, kar pomeni, da si študentje medsebojno pomagamo in učimo drug od drugega. Seveda pa smo vedno odprti za nova sodelovanja. Znotraj organizacije skušamo razvijati kompetenčni model, ki definira, kaj se lahko posameznik nauči na različnih nivojih, tako da bodo mladi lahko točno vedeli, kaj pričakovati iz te izkušnje. Hočemo priti do točke, ko bodo imeli tudi zelo mladi študentje takšen nabor informacij, da lahko samostojno delujejo znotraj oranizacije, predsednik oziroma sekretar pa izvajata bolj koordinatorsko funkcijo. Sistem mora biti samozadosten, kadar koli vzameš ven posameznika, mora ta delovati nemoteno.

Kako pa se trudite izboljšati študentsko izkušnjo študentov Univerze na Primorskem?

Študentje sami bi nam morali povedati, kaj in kako izboljšati, pa tudi pomagati pri tem. Študentska izkušnja ni samo to, da pridobiš diplomo, ampak zajema vsa leta, ki jih preživiš na neki univerzi. Pravijo, da so študentska leta najlepša, a to je seveda odvisno od posameznika. Mislim pa, da bi to moralo biti odvisno od sistema – posameznika bi morala voditi sama, četudi ta ne ve, kako si jo izboljšati. Gre za kolektivno zgodbo, vsi študentski klubi in organizacije bi morali stremeti k temu, da se naredi mladinsko izkušnjo čim boljšo. Študij še vedno ni dostopen vsem, pogosto se pozabi na ljudi, ki morajo po dokončani srednji šoli najti službo. Čeprav vsi pravijo, da je študij brezplačen, to ne drži. Sam študijski proces je brezplačen, a pomisliti moramo tudi na knjige, nastanitev, prevoz in hrano. Nastanitev pa je črna pika študentske izkušnje na Obali. Vemo, da je Obala, kar se tiče bivanja, draga, za piko na i pa stanodajalci v poletnih mesecih vržejo študenta iz stanovanja, čeprav si ta želi ostati, ker ga bo oddajal turistom. Mi pa bi si želeli obdržati študente in izpopolnjevati njihovo znanje tudi v poletnih mesecih. Z veseljem bi organizirali aktivnosti tudi med poletjem, a kaj ko nikogar ne bi bilo.

Kaj je močna točka Univerze na Primorskem (UP)?

UP ima to prednost, da ima zanimive in kvalitetne študijske programe in veliko ekspertov, ki učijo na teh programih, kar pa na žalost ni dovolj izkoriščeno s strani študentov, ki bi morali iz njih iztržiti čim več znanja. Poleg tega nas je v razredih relativno malo in se vse izvaja na bolj individualni ravni.

Mislite, da so študentom UP ponujene enake možnosti in priložnosti kot študentom Univerze v Ljubljani in Mariboru?

To je odvisno od pričakovanj vsakega posameznika in od tega, kaj okolje ponuja, marketinško povedano – oglašuje potencialnim študentom. Se pa zaradi bivanjske problematike veliko ljudi ne odloči za študij na UP. Delno smo to rešili s študentskim domom Villa Domus, na kar smo zelo ponosni, ker to pomeni, da smo identificirali to zadevo kot problematično, da jo jemljemo zelo resno in poskušamo aktivirati vse, od podjetij do univerze, da se to reši.

Trenutno želijo v Ljubljani ukiniti zdravstveni dom za študente. Kam pa hodijo k zdravniku študentje, ki študirajo na Obali?

Za razliko od Ljubljane tu nimamo zdravstvenega doma za študente, saj se jih veliko odloči, da bodo tudi v času študija obiskovali zdravnika v svojem kraju. Moramo pa se zavedati, da imamo veliko študentov iz tujine, veliko jih bomo še dobili, saj smo pred kratkim podpisali sporazum o sodelovanju z Moskovsko državno Univerzo M. V. Lomonosova. Moramo biti čim bolj profesionalni in ponuditi res kvalitetno študentsko storitev, to pa pomeni veliko več kot samo kvaliteten študijski proces. To zadeva tudi zabavo, študentje trenutno sploh nimajo prostora, kjer bi se družili. Aktualna zgodba je zaprtje diskoteke Gavioli. Vsi iščejo neke negativne predsodke o diskoteki, a mladi niso hodili tja le za zabavo, ampak ker so se tam zadrževali večinoma mladi. Diskoteka je imela pomembno vlogo tudi pri razvoju kulture, glasbe in raznoraznih subkultur.

Pred kratkim ste postali tudi član Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Kaj boste naredili za izboljšanje položaja študentov?

Poleg tega sem še v odboru za študentska vprašanja in v odboru za visokošolstvo. Za študente bomo predvsem poskušali narediti sistem, v katerem bodo lahko pridobivali znanja, ta pa se bodo tudi beležila. Bolj kot vsebino je potrebno mladim ponuditi platformo. Trenutmo smo še pri začetnih korakih in moramo določiti, kaj moramo izboljšati. Seveda bomo skušali v dialogu z vlado te stvari čim bolj razviti in tudi implementirati.

Študentske organizacije prejemajo javni denar in same odločajo o razpolaganju z njim. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Mi prejemamo koncesije iz študentskega dela. Denar se deli med študentske klube, tri študentske organizacije univerz in Študentsko organizacijo Slovenije, je pa reinvestiran izključno za študente, za različne programe in projekte. Če tega denarja ne bi imeli, kdo bi urejal “bone”, pregledoval kvaliteto ponudnikov študentske prehrane, organiziral vse možne obštudijske aktivnosti, se boril za pravice študentov? Ljudje pogosto posplošujejo, da študentske organizacijo kradejo, da imajo vsi polne žepe denarja. Pomembno je, da ostanemo avtonomni, saj študentje najbolje vemo, kaj potrebujemo, in to bomo znali najbolje zagovarjati. Če bi imela moč odločanja le vlada, bi se študentske izkušnje spreminjale iz mandata v mandat, študentje ne bi imeli neke konsistentne storitve. Tako kot se univerze borijo za avtonomijo, se moramo boriti tudi mi. Sami smo na primer napisali predlog zakona o opravljanju položaja študentov, ga tudi politično “vodili naprej”, seveda s pomočjo predsednika državnega zbora Milana Brgleza, in zdaj je ta zakon veljaven. Mi točno vemo, kaj hočemo, in ni res, da nas zanima samo denar.

Kaj pa primer Draga Žure, direktorja Študentske organizacije Univerze v Mariboru? On ni več študent, ima pa polne žepe denarja?

Ljudje velikokrat ne vedo, kako deluje študentska organizacija. Res je, da ni več študent, a pri njem gre za strokovno funkcijo. Najbrž mu zaupajo in vidijo v njem nek doprinos. Kot vem, je zelo aktiven na različnih nivojih, tako da nekaj od njega že imajo. Ljudje mislijo, da direktor odloča o vsem, in da mora biti obvezno študent, a ni tako. V študentskih organizacijah so študentje tisti, ki imajo politično moč. Ker gre za večjo organizacijo, je delo direktorja koordinirati ljudi, predsednik pa ima druge zadolžitve. In če je na tej funkciji toliko let, pomeni, da to delo zelo dobro opravlja. Kolikor vem, je zelo podkovan, navsezadnje je tam že zelo dolgo. Če nekdo ne opravlja dobro svojega dela, se ga lahko vedno zamenja. Vem, da lahko zgleda, da se je tam zacementiral, a najbrž bo več doprinesel, kot bi študent, ki bi prišel na novo.

Kaj bi svetovali mladim?

Ne sedeti na kavču! Dvignite rit in bodite aktivni. Čim bolj izkoristite svoj čas, ker hitro teče in morda vam bo en dan žal, da ga niste izkoristili, kot bi si želeli. Le enkrat se živi.

Kriss Dassena

Povezane vsebine:

Mojca Vojska: Ni pomembno, kdo vodi mladinski center, ampak kako ta oseba vidi mlade

Mladi nam sporočajo, da nimajo za kaj živeti

“Na mladih svet stoji. Zakaj ne bi tudi Izola?”