MLADI IN ODLOČEVALCI

“Na mladih svet stoji. Zakaj ne bi tudi Izola?”

Izola, 1. oktober 2017
V okviru projekta Rastimo skupaj Mladinskega sveta Slovenije se je v sredo, 27. 9., v prostorih izolskega kulturnega doma odvil posvet med mladimi različnih organizacij in odločevalci Občine Izola. Namen posveta, na katerem so sodelovali tudi župan Igor Kolenc ter podžupana Valdi Morato in Gregor Perič, je izboljšanje stanja mladih v občini, ki ni najbolj rožnato.

Foto: Kriss Dassena

Okrog deset mladih se je udeležilo posveta, ki je potekal v sklopu projekta Rastimo Skupaj, v katerega so poleg občine Izola vključene še občine Borovnica, Kranjska Gora, Slovenska Bistrica in Hajdina. Občine so bile izbrane na podlagi posebnih kriterijev, kot sta neustrezno delovanje med predstavniki mladinskega sektorja in lokalnih odločevalcev ter izražen interes za oblikovanje mladinskih politik.

Konec avgusta je bila izvedena anketa, v kateri je sodelovalo nekaj manj kot 450 mladih, ki živijo, se šolajo in delajo v Izoli. Iz odgovorov je razvidno, da pogrešajo športne aktivnosti, zabavo, koncerte, in menijo, da imajo v občini premalo možnosti za pridobivanje dodatnih znanj. Le dobra četrtina sodelujočih je bila v času anketiranja vključena v razne organizacije za mlade in le pet odstotkov jih je menilo, da imajo dovolj možnosti sodelovanje pri sprejemanju odločitev na občinski ravni. V njihovih očeh je Izola le mesto upokojencev, velika želja pa še vedno ostaja mladinski center.

Zlati časi izolske mladine so že zdavnaj minili. Šoto klub, Mi klub in Kt1 so le še sladek spomin na čase, ko so se mladi brezskrbno in avtonomno družili ter ustvarjali v prostorih, ki so bili namenjeni prav njim. Mladi Izolani že vrsto let sanjajo o mladinskem centru, ki jim je bil obljubljen že v mandatu Brede Pečan, vendar do danes tako njen naslednik Tomislav Klokočovnik kot trenutni župan Igor Kolenc nista naredila ničesar, da bi se projekt uresničil. Na sredinem posvetu je župan celo izjavil, da Izola trenutno ne potrebuje mladinskega centra, češ da so učilnice osnovnih šol v popoldanskih urah in ob vikendih popolnoma prazne, zato bi se lahko izkoristile za različne aktivnosti.

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije in moderator posveta, ter Manca Kozlovič, predsednica obalne sekcije Brez igovora Slovenija, se z županovim predlogom nista strinjala. “Prostori formalnega izobraževanja niso najbolj ustrezni. Mladi morajo imeti svoj avtonomni prostor, kjer ne bodo pod pritiskom formalnih okvirjev,” je dejal Kampl.

Da mladi potrebujejo svoj prostor, je bilo jasno razvidno tudi lani, ko je peščica Izolanov zaskvotala prostore bivše tovarne Argo in začela v njih izvajati raznolike dejavnosti.

Po besedah Matjaža Gergete, predsednika Kulturnega društva Bunker 1981, si mora mladina center zaslužiti. “Mladina potrebuje prostor, ki ga bo sama izoblikovala, dovolj velikega za izvedbo kakšnega koncerta, s še kakšnim prostorom za vaje, branje, delavnice ali kaj tovrstnega,” meni.

Foto: Kriss Dassena

Na posvetu je bilo slišati tudi kritiko, da mladi počnejo samo tisto, kar je strogo v njihovem osebnem interesu. Predsednik lokalnega prostovoljnega gasilskega društva Matija Morato je bil kritičen, da “mladina najraje vse dobi, težko kaj da.”

Seveda pa sta apatičnost in neaktivnost tudi simptom nezaupanja v politiko in sistem. “Ni več tiste vztrajnosti, ki jo je imela mladina mojega časa. Veliko mladih raje, kot da kaj naredi, izraža svoje nezadovoljstvo in obup. Takrat se aktivnosti končajo in se začne faza pasivnosti,” je pripomnil Gergeta.

Mladi morajo pridobiti zaupanje v občino, ta pa jim mora omogočiti, da soustvarjajo življenje v Izoli. Kot je rekla Petra Miklaužič, koordinatorka projekta Rastimo skupaj: “Zrušiti je treba bariere in dati mladim priložnost ter izkoristiti spospobnosti mladinskih organizacij za boljšo občino, za boljšo prihodnost.”

Nekdanji predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem Seit Demiri ima zelo konkretne zamisli za prihodnost, predvsem za mladinski center, ki bi ga lahko umestili v novozgrajen Univerzitetni kampus Livade, pa tudi za rešitev stanovanjske problematike.

“Stvari bodo izvedene le, če začnemo gledati širše in postanemo solidarni drug z drugim. Ne more vsak vleči na svojo stran, društva morajo sodelovati,” je dejal.

Na koncu posveta, ki je trajal skoraj dve uri, je župan Kolenc obljubil, da bodo v prihodnje tovrstna srečanja organizirali vsake tri mesece.
Morda pa bo mladim Izolanom uspelo zapisati še kakšno srečno zgodbo, kot sta Bunkerfest, ki je nastal na pobudo društva Bunker 1981, in »bike park« (gorsko-kolesarski) na območju Polja, ki si ga je izboril Klub gorskih kolesarjev Obala.

Povezane vsebine:

Poslanstvo Bunkerfesta je spodbujanje ohranjanja lokalne glasbene scene

Sweet Fashion – večer v znamenju mode

Kriss Dassena