SKOZI ČAS

Na brolih so se včasih zbirali trgovci

Ime Trga Brolo najbrž izvira iz Srednjega veka, ko so bili broli (lat. brogilum) javna mesta, na katerih so se zbirali trgovci in izmenjevali svoje blago.

Trg Brolo med obnovo leta 1950. Foto: Peter Kocjancic

Celotna površina trga je bila namenjena zbiranju vode, ki se je ob dežju po tlaku stekala v velik zbiralnik. S preprostim sistemom filtracije so si prebivalci tako priskrbeli večje količine pitne vode, ki jih je ob velikih sušah in v času vojn rešila pred žejo. Ostanek tega sta danes dva čudovita vodnjaka, ki ju je dal zgraditi in mojstrsko izklesati podestat Marino Bonzio leta 1485.

Podoba trga se je precej spremenila v drugi polovici 19. stoletja, ko so ogromno površino na obodih posadili z drevjem. Po prvi svetovni vojni je bil na severnem delu ustvarjen spominski park.

Ob trgu so zrasle mnoge pomembne zgradbe. Vzhodni del trga omejuje kompleks zapuščenih frančiškanskih samostanov sv. Frančiška in sv. Klare. S prihodom Benetk, konec 13. stoletja, in prenosom upravnega središča na sedanji Titov trg je začelo postopno upadati zanimanje mestnega plemstva, da bi na tem področju gradilo svoja bivališča.

Današnja podoba je iz časa po drugi svetovni vojni, ko so na trgu dokončno oblikovali večji park. Trg obdajajo večinoma meščanske palače, kot so Fontico, cerkev sv. Jakoba, škofijska palača, palača Gravisi – Barbabianca ter palača Brutti.

K.P.

Povezane vsebine:

Zaključek vodovoda na nekdanjem Da Pontejevem trgu

Koprske soline