MORJE

Morske raziskave – obetavne priložnosti našega časa

Le kdo je morje? / Kdo, stvaritev silna / in davna, ki spodjeda stebre zemlje, / ki mnogoterno iz enega se jemlje, / in je bleščava, veter in globina? / Kdor gleda ga, ga vidi prvič, zmeraj. Jorge Luis Borges, Morje, odlomek.

V pesmi Morje je Borges slikovito opisal morje, njegovo moč, spremenljivost in neskončnost. Poleg čustvene sporočilnosti pesem opominja tudi na to, kako slabo poznamo morja in oceane in kako počasno in zahtevno je raziskovanje tega ekosistema. Morja in oceani so še vedno najbolj neznan in nedostopen del Zemlje. Mogočnost morij in oceanov človeku otežuje dostop v njihova nedrja in mu preprečuje raziskovanje. Še vedno jih spoznavamo, ki jih sestavljamo v vedno bolj zapleteno sliko. Siromašenje biološke raznolikosti in z njo izginevanje vrst je ena od strašnih tego, s katero se spopada sodobna civilizacija, in pomeni izgubljanje delovanja ekosistemov in njihove vzdržnosti. Še vedno raziskujemo biodiverziteto, razdrobljeno po posameznih sestavinah, kot so mikrobi, rastlinski in živalski plankton, nevretenčarji, ribe, sesalci, in skušamo razumeti vlogo posamezne vrste. Vendar danes to ni več dovolj, potrebno je razumeti biodiverziteto od genetske strukture vrste do življenjskih okolij, prehranjevalnih spletov in zapletenih biofizikalnih povezav v ekosistemu. Številni dejavniki vplivajo na vzdržnost morskega ekosistema, kar pomeni, da vplivajo na sposobnost morskega okolja, da se po motnji vrne v prvotno stanje.

Poleg pritiskov na morsko okolje, s katerimi se ukvarja veliko raziskovalcev, so pomembne tudi priložnosti, ki jih morje ponuja za ljudi in industrijo. Nove možnosti se ponujajo na področju morskih obnovljivih virov, morske biotehnologije, ribištva in akvakulture, trajnostnega pomorskega prometa, njihov neločljivi del pa so raziskave in inovacije. Vse te priložnosti so združene pod imenom Modra rast (ang. Blue Growth) in obetajo številna delovna mesta ob obljubi, da bo izkoriščanje morskega okolja trajnostno. Od leta 2000 do 2010 je potekal velik raziskovalni program za oceno biološke raznovrstnosti (The Cenzus of Marine Life), ki je obogatil razumevanje biodiverzitete in razkril, kako slabo poznamo globine morij in oceanov. Po njihovi oceni je še 70 % neopisanih vrst evkariontov, ki žive v morju. Takšni mednarodni raziskovalni projekti so spremenili naš pogled na raziskovanje morja, v takih projektih se rešujejo zahtevni problemi, zato je potrebno sodelovanje strokovnjakov številnih disciplin in držav. Iz takšnega sodelovanja je nastala tudi potreba po integriranih opazovalnih sistemih, ki pridobivajo veliko število podatkov in informacijskih produktov, uporabnih za reševanje kompleksnih problemov v znanosti in industriji za dobrobit družbe.

Izvedba zahtevnih, dolgotrajnih mednarodnih projektov in opazovalnih sistemov presega človeške in denarne zmožnosti le ene ali nekaj držav. Za njihovo izvedbo je potrebno soglasje in skupna zaveza vseh udeležencev, od politike, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, do zainteresiranih podjetij in civilne družbe, ki se zavežejo k skupnemu cilju s podpisom deklaracije. Na področju raziskovanja morij in oceanov so v veljavi številne strategije in deklaracije, ki usmerjajo raziskovanje in določajo cilje, ki jih je treba doseči v nekem časovnem obdobju. Poleg Morske strategije, ki jo dobro poznamo, a slabo uresničujemo, je pomembna pobuda na področju morskih znanosti tudi Marine Knowledge 2020 Initiative, katere namen je združiti podatke iz različnih virov in jih ponuditi različnim uporabnikom, kot so industrija, javne ustanove in raziskovalci. S tem je nastal pomemben premik v razumevanju, da podatkov ne zbiramo samo za enkratno uporabo in namen, ampak so lahko uporabljeni večkrat in so na voljo različnim uporabnikom. V središču te pobude je Evropska mreža za opazovanje in podatke (ang. European Marine Observation and Data Network), s kratico EMODnet, ki predstavlja vstopno točko za podatke in nudi pregled obstoječih podatkovnih zbirk, ki jih imajo raziskovalne inštitucije, okoljske agencije, univerze in druge inštitucije po Evropi.

Že prej omenjena pobuda Modra rast je dolgoročna strategija, ki podpira uravnoteženo rast in razvoj na več področjih ter spodbuja sodelovanje na področju raziskav in industrije, da bi zagotovili nova delovna mesta, konkurenčnost in trajnostno gospodarsko rast v EU. Poleg nje je pomembna deklaracija, ki so jo podpisali v belgijskem mestu Ostend leta 2010 in je nastala na podlagi zelo intenzivnega sodelovanja med različnimi udeleženci. Deklaracija poudarja izjemno vlogo morskih in pomorskih znanosti in tehnologije pri ustvarjanju znanja za razumevanje morij in oceanov, biodiverzitete, ustvarjanju novih možnosti in tehnologij za inovacije, izobraževanje in karierni razvoj raziskovalcev ter mednarodno sodelovanje. Deklaracija podpira pobude in programe na novih področjih k uporabi znanj iz teh raziskav. Njeno močno sporočilo je »Morja in oceani so največji izziv za 21. stoletje«, nam pa je ponujena priložnost, da izziv sprejmemo in ga preoblikujemo v napredek za blaginjo človeštva.

Andreja Ramšak

Povezane vsebine:

Morske pošasti, kot jih še ni bilo

Pridobivanje znanja je stalnica našega poklica

Plastika, mikroplastika in zdravje