NAŠE MORJE

Morske pošasti, kot jih še ni bilo

Dolgo in vroče poletje je za nami, morje se je ogrelo na 25⁰ in več ter bilo ugodno za toploljubne prebivalce morja in kopalce.

Morje ni smetišče. Foto: Tihomir Makovec NIB-MBP

Množice tujerodnih rebrač (Mnemiopsis leydi) so naselile Jadransko morje in si postregle z obilo hrane ter bile nadležne marsikateremu kopalcu in ribičem. Opazovali smo že znane vrste klobučnjakov in pojasnjevali kopalcem, kako ravnati ob ožigu. Zaradi mikrobiološkega onesnaženja je bila zaprta plaža ob Bernardinu, pristojne službe so iskale krivca ter opravljale mikrobiološki nadzor. Nekateri so spraševali, kako onesnaženo je slovensko morje in preostali Jadran, koliko smeti in plastike je v morju, kakšen vpliv imajo visoke temperature na organizme, kje so ribe, ali jih je sploh še kaj v morju … Za vsak izjemen, pa tudi običajen dogodek v morju smo na Morski biološki postaji pripravili odgovor. Nekateri so želeli pojasnilo, nasvet za ravnanje, drugi napoved, ali jim bodo znani dogodki iz preteklosti pokvarili dopust.

To poletje nas je še enkrat spomnilo, da smo tudi mi del globalnih sprememb, ki nam povzročajo nevšečnosti in gospodarsko škodo, da so vsi ti pojavi posledica človeških pritiskov na morsko okolje in kažejo na nestabilnost okolja, njegovo spreminjanje in negotovo prihodnost. Zaradi tehnološkega napredka so nastale spremembe v okolju, ki vplivajo na procese v biosferi. Nekateri to razumejo kot zaroto velikih, druge peha v obup, za nekatere pa je gonilo, da ukrepajo in se zoperstavijo negativnim procesom. Negativne pritiske v morju je pogosto težje opaziti in zaradi logističnih težav tudi težje preučevati. Primerjava znanstvene literature, ki obravnava pritiske na kopnem in v morju, pokaže, da je 90 odstotkov objav še vedno posvečenih kopenskemu okolju.

Andreja Ramšak, vodja Morske biološke postaje; Nacionalni inštitut za biologijo

Nekateri pritiski so lastni samo morskemu okolju (zakisanje morske vode zaradi raztapljanja CO2, prelov rib), medtem ko segrevanje, pomanjkanje kisika, evtrofikacija, spremembe v biodiverziteti, onesnaževanje in povečano UV-sevanje vplivajo tudi na kopno in celinske vode. Gonilo teh pritiskov je naraščanje prebivalstva in izkoriščanje naravnih virov, da si zagotovimo udobje in želeno kakovost bivanja. Najbolj zastrašujoč je podatek, da se je zaradi tehnološkega napredka poraba naravnih virov na prebivalca v dvajsetem stoletju povečala za 10-krat. Nove tehnologije omogočajo dostop do virov, ki so bili pred tem nedostopni: črpanje nafte in plina v globokomorskih usedlinah, izraba morske vode za razsoljevanje, pretvarjanje atmosferskega dušika v gnojila, uporaba novih in novih kemikalij … In pojavi se paradoks: uvajanje novih tehnologij povzroča neznane in nepredvidljive posledice, zaradi česar postaja okolje vedno bolj izčrpano in ranljivo, prihodnost pa izredno negotova.

Povezane vsebine:

Pridobivanje znanja je stalnica našega poklica