MORJE

Morje priložnosti – vključevanje prostovoljcev v opazovanje morja

V modernem svetu, ki je odtujen od narave, je zelo pomembno, da se v opazovanje slednje vključujejo prostovoljci. Ddolgo tradicijo ima recimo opazovanje ptic zaradi njihove karizmatičnosti in pomena v ekosistemih.

Vključevanje prostovoljcev se je zelo razširilo tudi na področju morskih ved, pri čemer nimam v mislih le opazovanja in preučevanja morskih sesalcev, ampak tudi drugih, manj opaznih vrst in pojavov v morju. Prostovoljce se v zadnjih nekaj letih vedno bolj vključuje tudi v projekte s področja morskih, kjer pomagajo pri zbiranju podatkov. Vključevanje prostovoljcev v raziskave morja je pomembno in ima veliko dobrih učinkov tako za raziskovalce kot prostovoljce. A je treba vložiti določen napor na obeh straneh; raziskovalci morajo na primeren način posredovati vsa potrebna znanja ter postaviti jasne cilje raziskovalnega problema, ki jih morajo prostovoljci osvojiti. Prav tako je nujno, da imajo prostovoljci ves čas stik z ustreznimi strokovnjaki, ki jih motivirajo in jim dajo povratne informacije o pridobljenih podatkih. Dobro moramo poznati znanje in veščine prostovoljcev ter njihovo motivacijo, da lahko v največji meri sodelujejo in prispevajo pri zbiranju podatkov ali celo pri njihovi obdelavi. Z različnimi pristopi, kot so kvizi in interaktivni vprašalniki, skupno delo z raziskovalci, branje primerne strokovne literature, lahko učinkovito in zanesljivo pridobijo nova znanja, morebitna odstopanja pa lahko hitro zaznamo s statističnimi metodami in dobro vodenimi podatkovnimi zbirkami.

Za razvoj poštenega in trajnega partnerstva mora potekati intenzivna izmenjava informacij, nujna pa je tudi zahvala za vloženo delo, tako posameznikom kot celotni skupini. Prostovoljci namreč sodelujejo pri projektih v svojem prostem času in zaradi notranje motivacije (pripadnost skupnim ciljem, idejam, dobrobiti za ljudi in naravo, potreba po učenju in raziskovanju …). Za svoje delo so lahko nagrajeni celo kot soavtorji raziskave ali omenjeni v zahvali, njihovo delo pa je lahko predstavljeno javnosti preko različnih medijev, če to želijo. Vsekakor moramo spoštovati njihove želje in upoštevati vsa etična pravila, ki so že opisana v kodeksih. V zadnjih letih so bile opravljene študije, ki vrednotijo sodelovanje prostovoljcev v morskih raziskavah; največji delež prostovoljcev sodeluje pri raziskavah obalnih okolij (onesnaženje plaž z različnimi odpadki, prepoznavanje vrst, kot so morske trave, tujerodne vrste, predvsem invazivne vrste itd.), v raziskavah koralnih grebenov in pri vzorčenjih morske vode (vzorčenja planktona in mikroorganizmov), kjer so pogosto udeleženi navtični turisti. Prostovoljci se dobro vključijo v projekte, ki so geografsko ali časovno obsežni, kot so popisi in monitoringi morskih odpadkov, dokumentiranje redkih vrst ali vrst, ki se pojavljajo na omejenih območjih …

Vključevanje prostovoljcev spodbuja tudi Aarhuška konvencija iz leta 2001, ki omogoča javnosti in drugim udeležencem dostop do okoljskih informacij, ki jih imajo javne inštitucije, ter pravico do sodelovanja v odločanju. Glede na nakopičene okoljske probleme so izjemnega pomena znanstveni podatki in vključevanje čim večjega števila državljanov, če želimo te probleme trajno reševati. Morja in oceani predstavljajo največje življenjsko okolje na Zemlji, ki ga človek ne naseljuje, a ima nanj izjemno uničujoč vpliv zaradi prelova, onesnaževanja, izgube vrst in življenjskih okolij. Poleg tega je to okolje, ki sprejme največ energije zaradi podnebnih sprememb in ima izjemen vpliv na podnebje in dogodke na kopnem. Zaradi tega je nujno, da se v raziskave vključujejo tudi prostovoljci, s tem pa se okrepita sodelovanje in okoljska zavest.

Nekatere države imajo že kar nekaj programov, ki so zelo učinkoviti pri prenosu znanja in dajejo uporabne rezultate. Pogosto vključujejo moderne tehnološke in informacijske platforme. Ena najstarejših pobud v Evropi je CoastWatch Europe, ki vključuje popisovanje vrst, opazovanje sprememb na morskem dnu, čezmeren vnos hranil in morskih odpadkov ter poteka od leta 1980 na Irskem. Poleg tega se vključujejo v oblikovanje okoljskih politik in sprejemanje okoljske zakonodaje ter so zelo aktivni pri predstavljanju aktivnosti. Planton Planet je program, ki poteka skupaj z raziskovalnim programom Tara-Ocean in ga vodi francoski inštitut CNRS. Plankton se hitro odzove na različne okoljske vplive, kot so onesnaženje ali na klimatske spremembe, da bi lahko predvideli posledice potrebujemo še več podatkov o biodiverziteti in evoluciji planktonskih organizmov. Program je namenjen izboljšanju tehnik za vzorčenje planktona in napredku v analitskih pristopih (metabarkodiranju). Prostovoljcem je v pomoč prilagojen mikroskop planktoskop, ki je priključen na telefon. Posnetki se shranijo v podatkovno zbirko, kjer jih opazovalec primerja in določi organizem. Vse zbrane vzorce sekvencirajo (določijo nukleotidna zaporedja), podatki pa so nato javno dostopni raziskovalcem.

Podobna je akcija My Ocean Sampling Day, ki zajema vzorčenje mikroorganizmov v času poletnega solsticija. Lansko in letošnje leto je v Nemčiji posvečeno morjem in oceanom, zato so akcijo ponovili ter jo celo razširili na reke. Glavni namen akcije je vključevanje in izobraževanje javnosti o pomenu mikroorganizmov v morskem okolju. Da so prostovoljci lahko v pomoč taksonomom, dokazuje tudi novejša pobuda Capturing Our Coast v Združenem kraljestvu. Prostovoljci se naučijo prepoznavanja vrst in pridobijo potrdilo, zbrani podatki pa so nato uporabljeni za raziskovanje posledic podnebnih sprememb, kot so spremembe v okolju, življenjskih ciklih, kot je čas razmnoževanja, ter za študij interakcij s tujerodnimi vrstami. V Sredozemskem morju poteka podobna akcija opazovanja klobučnjakov in trdoživnjakov.
Vključevanje prostovoljcev v preučevanje in reševanje okoljskih problemov je najbolj učinkovit način, da raziskovalci predstavimo rezultate dela in prenesemo novo znanje med ljudi. Poleg koristno porabljenega časa so pomembni tudi druženje, izmenjava mnenj in občutek, da delaš nekaj dobrega.

dr. Andreja Ramšak, Morska biološka postaja; Nacionalni inštitut za biologijo.

Povezane vsebine:

Morske raziskave – obetavne priložnosti našega časa

Morske pošasti, kot jih še ni bilo

Pridobivanje znanja je stalnica našega poklica

Plastika, mikroplastika in zdravje