PEDAGOŠKO GRADIVO

»Mladim moramo omogočiti, da pridejo v stik s filmi, kot je Družina«

Piran, 19. marec 2018
Režiser Rok Biček je okrog sebe zbral ekipo strokovnjakov, s katerimi so pripravili pedagoško gradivo o filmu Družina, namenjeno strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnih zavodov kot predpriprava dijakov ali učencev na film in/ali pogovor po njem. Na štiridesetih straneh so poleg Bičkove poglobljene refleksije o filmu in njegovem nastanku zbrani prispevki filmskega kritika, psihologa in sociologa kulture, ki teme, obravnavane v filmu, odstirajo vsak s svoje strokovne perspektive.

Foto: Locarno festival, Marco Abram

Filmski kritik Matic Majcen je v svojem besedilu obravnaval problem prikazovanja resničnega dogajanja na filmskem platnu.

“Tako iz teorije filma kot iz sociološke teorije namreč vemo, da resničnost v filmu ni nujno tako pristna, kakor se zdi na prvi pogled. Estetiko tresočih kamer in neolepšanega predstavljanja likov, kakor jo vidimo v Družini, denimo uporabljajo tudi grozljivke, kakršne so Čarovnica iz Blaira ali Cloverfield, pa gre za povsem drugačen, mnogo bolj fiktivni in komercialni tip filmskega ustvarjanja. Zato poskušam poudariti, da bistvo učinka filma, kakršen je Družina, ni v njegovem realističnem videzu, temveč v njegovem sočutnem in prizanesljivem odnosu do glavnega lika filma, ki se je v svojem resničnem življenju znašel pred pomembno prelomnico,” je pojasnil.

Majcna je k projektu povabil sam režiser, kar je po njegovih besedah izjemno pohvalno, saj se navadno tovrstna gradiva o filmih izdelajo na pobudo izobraževalnih ustanov, kot sta Kinodvor ali Vizo, tokrat pa je ta prišla od samih ustvarjalcev. Filmski kritik, ki tudi sicer redno sodeluje pri različnih izobraževalnih projektih s področja filma na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, upa, da se bodo za pedagoška gradiva odločili tudi pri drugih filmskih projektih.

“So namreč izjemno koristen pripomoček za učitelje in profesorje, s katerimi lahko učencem in dijakom film predstavijo z različnih perspektiv, najstnike pa tako spodbudijo k razmišljanju o svetu okrog njih,” je dejal.

Dodal je, da je film Družina še posebej primeren za tovrstno obravnavo, saj odpira mnoga pomembna vprašanja o našem okolju.

Psiholog Matic Munc se je v svojem prispevku osredotočil na družino in njene funkcije – spodbujanje občutka varnosti, prenos znanja, učenje vedenja, čustvena podpora – kot predpogoj posameznikovega obstanka, sociolog kulture Primož Krašovec pa je družino obravnaval “kot ideološki aparat države”, kjer kljub intimnemu naboju delujejo podobni družbeni mehanizmi, kot sta vzpostavljanje nadzora in mej.

Film Roka Bička je še posebej prevzel Munca, ki je priznal, da je bil po prvem ogledu v Kinoteki tako v šoku, da režiserju niti roke ni uspel stisniti, saj so mu solze lile ves čas ogleda in še potem.

“Sem mu pa pisal s čestitkami in dobila sva se na kavi. Njegova odlična ideja je zdaj zaživela. Smo majhna ekipa strokovnjakov različnih področij, ki smo pripravili pedagoško gradivo, na katerega smo res ponosni,” je poudaril.

Delo ekipe okrog filma Družina pa ni končano. Kot je povedal Munc, bodo namreč preko šol skušali privabiti mlade v filmske hrame, kjer se bodo po projekcijah o filmu pogovarjali, delili mnenja in poglede ter tako aktivno sodelovali v soustvarjanju socialnega okolja.

S sodelovanjem pri projektu je spoštovanje, ki ga je že prej gojil do režiserja Roka Bička, samo še bolj utrdil.

“Rok je bil ves čas procesa priprave prisoten. Ima neverjetno toplino, inteligenco, da o režiserskem talentu ne izgubljam besed, predvsem je Človek. Eden redkih v naši domovini, žal. Zelo sem ponosen, da lahko sodelujem z njim in ostalimi kolegicami in kolegi pri tem projektu. Zame je nujno potreben preboj pri ozaveščanju mladih o položaju, v katerem živimo,” je Munc strnil svoje občutke o projektu.

Na vprašanje, zakaj se je odločil za posebno gradivo, ki spremlja film, je režiser Rok Biček dejal, da se morajo filmski ustvarjalci zaradi hiper produkcije filmov in poplave avdiovizualnih vsebin, s katerimi so mladi bombardirani vsakodnevno, nujno zavedati svoje odgovornosti do mladega občinstva. Odgovornost pa se ne sme končati ob zaključku ustvarjanja, temveč jo morajo prenesti še korak dlje.

Foto: Locarno festival, Marco Abram

»Mladim moramo omogočiti, da pridejo v stik s takšnimi filmi. Moramo jim dati možnost, da jih vidijo, in jim hkrati omogočiti poglobljeno refleksijo. Zato so ne nazadnje tudi v šoli, kjer pa sta film in avdiovizualna vzgoja vse prevečkrat prepuščena entuziazmu posameznih profesorjev. Prepričan sem, da bo pričujoče gradivo v veliko pomoč tako profesorjem pri pripravi na delo z dijaki pri rednih predmetih, kot so slovenščina, psihologija, sociologija, filozofija, kot tudi pri organiziranju filmske vzgoje, predmeta, ki ga zaenkrat še ni na šolskem programu, pa bi tam moral biti že vsaj 50 let,« je o razlogih za nastanek projekta dejal Biček.

Dodal je, da je bilo pedagoško gradivo razposlano na vse srednje šole po Sloveniji, priporočilo za ogled filma v srednjih šolah pa je izdal tudi Zavod za šolstvo RS. Slednje je filmski ekipi v veliko priznanje.

Srednje šole lahko gradivo uporabijo za predpripravo dijakov na film, za sam ogled filma v kinodvorani ter za poglobljen pogovor z enim od četverice, ki je gradivo pripravila, po filmu.

»Do sedaj smo imeli že več kot deset različnih srednjih šol in priznati moram, da sem nadvse zadovoljen z nivojem pogovorov, ki jih imamo z mladimi. Mislim, da se jih prevečkrat podcenjuje z ocenami, da nečesa ne bodo razumeli ali da so določene vsebine zanje pretežke. Resnica je daleč od tega,« je o uspehu projekta dejal režiser.

Pomen tovrstnega pristopa k obravnavi filmske tematike naj bi po njegovih besedah bil predvsem ta, da mladim omogoča spoznavanje in razumevanje filmskega jezika ter zmožnost refleksije.

Ogled filma in razmislek o njem pa ne bil odveč tudi vsem javnim institucijam, katerih naloga je skrb za socialno šibkejše. Kot je povedal Rok, je bila takšna projekcija za šolski kolektiv OŠ Šetjernej. Ogled in pogovor po filmu je organiziralo vodstvo šole, da bi se učitelji naučili prepoznavati učence, ki potrebujejo drugačen pristop, a tega ne želijo ali ne znajo pokazati.

»Najbolj sem zi zapomnil stavek učiteljice, ki je vodila pogovor z mano. Glasil se je: “Koliko takšnih Matejev je šlo skozi moje roke, pa takrat tega nisem vedela,« je še dejal režiser Družine.

Pedagoško gradivo je uredila Petra Gajžler, jezikovni pregled je opravila Suzana Krvavica, za prelom je poskrbela Jerca Jerič, za slikovno gradivo in izdajo pa so zaslužni na zavodu Cvinger film.

In ker je dobre stvari dobro deliti, z dovoljenjem avtorjev objavljamo povezavo, s katero lahko pedagoško gradivo o filmu Družina prelistate tudi sami.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Rok Biček: Film ima že od nekdaj veliko aktivacijsko moč

S filmom Družina in humanitarno akcijo do večje občutljivosti za ljudi v stiski

Družina, drugi Bičkov filmski dosežek