INTERVJU

Med najbolj razvojno in inovativno usmerjenimi zdravstvenimi ustanovami

Ortopedsko bolnišnico Valdoltra (OBV) poznamo vsi, najbolj po izredno prijaznem osebju, po čudoviti legi in vzorno vzdrževanem okolju. Kako pa je »za vhodnimi vrati« bolnišnice, smo se pogovarjali z njenim prvim možem, direktorjem Radoslavom Marčanom.

Kako dolgo ste že direktor bolnišnice? V kakšni »kondiciji« ste jo prevzeli?

Funkcijo direktorja bolnišnice sem prevzel leta 2013. Takrat je bila v dobri kondiciji, čeprav so se kazale težave zaradi varčevalnih ukrepov države in njihovih vplivov na naložbene, finančne in razvojne zmožnosti. OBV je namreč vedno sodila med najbolj razvojno in inovativno usmerjene slovenske zdravstvene ustanove, katerih sloves sega daleč prek nacionalnih meja v evropskem in svetovnem merilu. To je dediščina, na katero ne smemo pozabiti.

Lahko navedete najpogostejše bolezni oziroma okvare, ki jih pri vas zdravite?

Najobsežnejšo dejavnost predstavlja endoprotetika, saj letno opravimo preko 1600 primarnih menjav kolčnega in kolenskega sklepa, 50 protetičnih operacij ramena in komolca ter preko 300 zahtevnejših revizijskih operacij. Za vse naše vstavljene proteze, tako primarne kot revizijske, vodimo že vse od leta 2002 Register artroplastike.
V vzponu je dejavnost zdravljenja kostnih okužb, kjer se število sprejetih bolnikov že lep čas povečuje, tovrstno zdravljenje pa sodi med najzahtevnejše. Tu se lahko pohvalimo z aktivno vlogo pri izdelavi svetovnih smernic zdravljenja tovrstnih kompleksnih obolenj.

Pomembno področje je kirurgija gležnja in stopala, ki smo jo prvi v Sloveniji organizirali kot samostojno strokovno področje. Lani smo izvedli preko 370 posegov. Zelo pomembno področje predstavlja endoskopsko zdravljenje poškodb, kjer izvedemo letno okoli 1450 posegov, med njimi so tudi zahtevne osteotomije s pomočjo 3D računalniškega načrtovanja.

V okviru dejavnosti hrbtenične in otroške ortopedije konzervativno in operativno zdravimo obolenja na hrbtenici. V lanskem letu smo opravili okoli 330 tovrstnih posegov, med njimi kar 250 zahtevnejših stabilizacij. Posebno ponosni smo na uspehe zdravljenja brez operacije v primerih ukrivljenih hrbtenic pri otrocih in mladostnikih.

Vaša bolnišnica si že dolgo prizadeva, da bi postala klinika?

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra smo na ministrstvo za zdravje in zdravstveni svet oddali vlogo za pridobitev statusa terciarne ustanove oziroma naziva klinike že 4. oktobra 2013. Do obravnave naše vloge, žal, kljub številnim obljubam, še do danes ni prišlo. Šele marca letos so nas pozvali, da vlogo dopolnimo s spremembami od datuma prve oddaje vloge naprej!

Tovrstno zavlačevanje zaradi večletnega nedelovanja Komisije za strokovna napredovanja je po našem prepričanju nedopustno, neprofesionalno in do OBV v primerjavi z drugimi centri, ki imajo ta status priznan, nepošteno.

Bolnišnica v Valdoltri je bila ustanovljena leta 1909 za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz tedanje Avstro-Ogrske. Po I. svetovni vojni jo je obnovil ameriški rdeči križ, leta 1920 pa jo je prevzel italijanski rdeči križ.
Po II. svetovni vojni je postala Valdoltra jugoslovanski Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo do leta 1947, ko se je začasno preselila v Rovinj. Po obnovi v letih 1951 do 1956 se je ob upadanju kostno-sklepne tuberkuloze preusmerila v ortopedijo in se leta 1961 preimenovala v Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. Danes je to ortopedski center z moderno diagnostiko in terapijo (magnetna resonanca, računalniška tomografija, moderne Operacijske dvorane, artroskopija z lasersko tehnologijo). V treh obnovljenih paviljonih je bolnikom na voljo 190 postelj, kar predstavlja več kot 50 odstotkov zmogljivosti slovenske ortopedije. V specialističnih ortopedskih ambulantah letno pregledajo nad 25.000 bolnikov iz vse Slovenije, hospitaliziranih pa jih je več kot 5.700. Letno opravijo v bolnišnici nad 3.400 operacij (protetika velikih sklepov, operacije na hrbtenici, artroskopija ter ostali operativni posegi sodobne ortopedije). Bolnišnica ima 300 zaposlenih, od tega 30 zdravnikov specialistov.

Kaj to za vas pomeni in kakšne pogoje morate izpolniti, da bi dobili status klinike?

S statusom terciarne ustanove bi pridobili priznan status ravni strokovnosti v državi. Ker smo največja specializirana ortopedska ustanova v državi, ki izvaja tudi najzahtevnejše ortopedske posege in aktivno usmerja razvoj stroke tudi v mednarodnem okolju, bi ta status zagotovo bil upravičen. Posledično bi bilo temu primerno tudi plačilo opravljenih storitev, ki bi bilo enakovredno ostalim terciarnim ustanovam. Hkrati bi bil s tem omogočen nadaljnji strokovni razvoj bolnišnice.

Ali izpolnjujete zahtevane pogoje za status klinike?

Po našem prepričanju zbrani podatki in dokazila kažejo, da bolnišnica izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa terciarne zdravstvene ustanove, naj gre za strokovne, strokovno organizacijske, izobraževalne ali znanstveno raziskovalne pogoje. Delovanje bolnišnice je zaradi tega že dolgo oteženo, nenazadnje se to odraža tudi v rezultatu poslovanja, ki je v zadnjem obdobju negativen.

Kje pa se zatika?

Problem izvira iz večletnega nedelovanja Komisije za strokovna napredovanja, ki jo imenuje minister za zdravje na predlog zdravstvenega sveta. Kmalu po oddaji vloge je namreč takratni minister odstopil, sledil mu je še odstop predsednika Komisije za strokovna napredovanja. Komisija se za tem ni več sestajala, saj ni prišlo, po naših informacijah, do imenovanja nove komisije s strani aktualnega ministra. Sledile so pogoste menjave ministrov. Zakaj v tem času ni delovala Komisija za strokovna napredovanja, vam lahko odgovorijo le na ministrstvu za zdravje, kjer komisijo imenujejo in se na podlagi njenega mnenja tudi odločajo. Po našem mnenju je nedelovanje komisije nedopustno in nepošteno, saj je postopek pridobivanja statusa predpisan s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek.

Nedavno ste kupili nov aparat za CT preiskave. Kakšno prednost to pomeni za vas?

Uspešno poslovanje bolnišnice in namensko varčevanje v preteklih letih sta ustvarila podlago, da je bolnišnica iz lastnih sredstev kupila 1,5 milijona evrov vreden CT aparat, ki smo ga uradno prevzeli marca letos. Nov aparat predstavlja pomembno strokovno pridobitev na področju medicinske slikovne diagnostike, saj v primerjavi z nekdanjim omogoča natančnejše in varnejše diagnosticiranje obolenj. Nov spektralni CT aparat izkorišča ves spekter rentgenskih žarkov, ki prodrejo skozi bolnika, kar ob unikatni dvoslojni detekciji predstavlja osnovo za pridobitev izredno natančnih in številčnejših diagnostičnih informacij. Bolnik je pri tem izpostavljen precej nižji količini ionizirajočega sevanja, kar je z vidika varnosti izrednega pomena. Potreba po dodatnih slikanjih je manjša.

Katere naložbe še načrtujete?

Načrtujemo nujno potrebno obnovo in nadgradnjo obstoječe MRI naprave oziroma magnetne resonance, saj sedanje ni mogoče več redno vzdrževati. Za nakup nove žal nimamo zagotovljenih lastnih finančnih sredstev.

Poleg MRI naprave bomo uredili novo transformatorsko postajo z dvema dizelskima elektro agregatoma, saj nam obstoječa elektroenergetska oprema ne zagotavlja več varnega in zadostnega električnega napajanja za nemoteno poslovanje in varno delovanje vseh naprav. Zmogljivejša transformatorska postaja je predpogoj za izvedbo dela energetske sanacije. Ocenjena vrednost navedenih naložb dosega 1,7 milijona evrov brez DDV.

Za nakup druge nujno potrebne medicinske opreme zaenkrat nimamo zadostnih finančnih sredstev. Med te sodijo nadgradnja obstoječih ter nabava dodatnega električnega sterilizatorja, trije RTG C loki, endoskopska oprema, anestezijski EKG in oprema za bolniške oddelke  ter tehnična in informacijska podpora. Za vse to bi potrebovali okvirno vsaj milijon evrov. Hkrati so potrebna nujna vlaganja v investicijsko vzdrževanje objektov. Med te sodijo ureditev sanitarij na bolnišničnih oddelkih in ustrezna ureditev prostorov za izvajanje sterilizacijske ter lekarniške dejavnosti.

Čakalne vrste so vedno daljše v večini bolnišnic. Kako je pri vas?

Najdaljše čakalne dobe beležimo na področju ortopedskih posegov na hrbtenici, posegov na rami in na stopalu. Tudi na ostalih področjih so žal še vedno prisotne čakalne vrste, ki smo jih uspeli s pomočjo ukrepov ministrstva za zdravje delno, a še vedno ne dovolj skrajšati.

Po uspešno zaključenem študiju na Medicinski fakulteti na Reki leta 1976 se je Radoslav Marčan, dr. med., spec. ortoped, zaposlil v Ortopedski bolnišnici Valdoltra in nato leta 1983 zaključil specializacijo na Ortopedski kliniki v Ljubljani. V Ortopedski bolnišnici Valdoltra je zaposlen že 39 let. Del njene 120-letne bogate in burne zgodovine je tudi sam doživel in soustvarjal. Ob podpori prejšnjega dolgoletnega direktorja bolnišnice se je pred leti uspešno uvedel na takrat novo področje artroskopskega zdravljenja sklepov. V obdobju njegovega vodenja tega področja so se razvili v priznani center za artroskopijo in športne poškodbe, saj so sledili svetovnim trendom razvoja tehnike, materialov in operativnih postopkov. Od leta 2013 je direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

Po tej plati imamo v bolnišnici precej zvezane roke, saj lahko opravimo le toliko storitev, kot nam jih določi naročnik oziroma plačnik, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje RS na podlagi letne pogodbe. Tu velja dodati, da smo na problem dolgih čakalnih vrst večkrat podali naš pogled, ki sloni na objektivnih ocenah za dolge sezname.

Iz analize, ki smo jo naredili v bolnišnici, je mogoče razbrati, da je pomemben delež čakajočih za operacijo kolka ali kolena začasno nesposobnih za operacijo zaradi drugih zdravstvenih težav, ali pa bolniki še niso odločeni, da bi pristali na operacijo. Vseh teh bolnikov po veljavnih pravilih ne smemo brisati s čakalnih seznamov. To predstavlja tudi ključni razlog, da je bila OBV s strani določenih inštitucij pred leti osumljena preskakovanja čakalnih seznamov.

Kolikšna je čakalna doba denimo za operacijo kolka, stopala?

Čakalna doba za redno operacijo kolka je 8 mesecev, zanoperacijo kolena 11 mesecev. Čakalne dobe za posamezne posege lahko bolniki sami razberejo na spletni strani naše bolnišnice.

Veliko bolnišnic se bori z izgubami. Kako je pri vas?

Tudi v naši bolnišnici v zadnjih letih poslujemo negativno. Varčevalni ukrepi države, zniževanje vrednosti zdravstvenih storitev, višje cene materiala in storitev ter dvig stroškov dela so močno posegli v finančno stabilnost bolnišnice. Trenutno bolnišnica redno in pravočasno izpolnjuje obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih. V primeru nadaljevana negativnih trendov na področju financiranja bo tudi naša bolnišnica postala nelikvidna. Že več let opozarjamo tako ministrstvo za zdravje kot ZZZS na neustrezno vrednotenje zdravstvenih storitev, na zastarelost modela financiranja, a sprememb na tem področju žal ni.

Opravljate tudi samoplačniške posege. Kakšen delež pomenijo v vaši bolnišnici in kdo se odloči zanje? So med njimi tujci?

V bolnišnici izvajamo samoplačniško dejavnost, vendar v zelo majhnem obsegu. Med samoplačniki so predvsem tujci. Vsekakor si želimo, da bi jih bilo še več. Žal nas pri tem preveč omejujejo birokratski zapleti in neusklajena zakonodaja, v prvi vrsti davčna. Strokovnost, mednarodna akreditiranost, urejenost in izjemna lega ob morju nam ponuja edinstveno priložnost za dodatno ustvarjanje prihodkov, ki pa je država žal ne prepozna in ne omogoči.

Kako vidite vašo bolnišnico čez deset let?

Ortopedska bolnišnica Valdoltra s 190 posteljami, 23 specialisti ortopedi, 6000 letno zdravljenimi bolniki in preko 4800 izvedenimi operativnimi posegi sodi med velike ortopedske centre v svetovnem merilu. Po opremljenosti, metodah in rezultatih zdravljenja sodimo med ugledne in napredne evropske ortopedske centre.

Ponosni smo na naše znanstveno raziskovalno delo, objave v uglednih strokovnih revijah, aktivno vlogo na najvišjih funkcijah v evropskih strokovnih združenjih, mednarodno priznane rezultate in ne nazadnje na prenos znanj na številne tuje specialiste, ki prihajajo v OBV na dodatna usposabljanja. Želim si, da bi ta primat ohranili.

Upam pa, da bo tudi država kot lastnica prepoznala mednarodno prepoznavnost bolnišnice in njen prispevek k izboljšanju zdravja in kakovosti gibalnih sposobnosti državljanov. V naši bolnišnici se trudimo delati odlično. Po najvišjih etičnih in strokovnih standardih izvajamo storitve, med drugim težke operacije za bolnike s hudimi težavami in bolečinami. Verjamem, da bodo v bolnišnici zaposleni tudi v prihodnje predani svojemu poslanstvu in viziji, kot so bili že naši predhodniki, kljub političnim pretresom in svetovnim vojnam na tem območju.

Danica Cmrečnjak