AKTUALNO

Mark Jaklič: »Ekologija je ključna za razvoj«

Mark Jaklič (44) se vsak dan iz Kopra vozi v Ljubljano. Z družino živi v bloku, v resnici pa je z zemljo in kmetijstvom bolj povezan kot velika večina državljanov. Prepričan je, da se Slovenija lahko razvije s pomočjo uveljavitve ekologije, kar dokazuje s konkretnimi primeri.

Rodili ste se in odraščali ste v mestu. V srednjo šolo pa ste šli na veterino. Precej nenavadno, mar ne?

Res je, rodil in odraščal sem v Ljubljani, kjer sta se po študiju našla moja starša in si tu ustvarila družino. Okolje, kjer sem odraščal mi je omogočilo vpogled v naravoslovje in naravo.

Tudi po prednikih izhajamo iz močnih kmečkih družin – oče iz Bele krajine, mati pa iz okolice Sevnice. Iz tega izvira tudi moja ljubezen do živali in narave. V srednji šoli pa sem imel izrednega mentorja – veterinarja, ki me je uvedel v praktično veterino, kar me je zaznamovalo za vse življenje.

Tudi študij ste nadaljevali na Biotehniški fakulteti. Zanimivo, da je tudi vaša diploma imela nenavaden naslov, saj spominja na poslovni načrt. Večina diplom je namreč v praksi običajno povsem neuporabnih. Vi pa ste zasnovali obrat za predelavo 300 litrov mleka na kmetiji. Zakaj?

Znanje, pridobljeno v srednji šoli, sem želel nadgraditi in razširiti, zato mi je bila najboljša izbira študij na Biotehniški fakulteti. V času študija sem pridobival znanje o rastlinah in živalih ter o vplivu okolja. Vedno pa je treba gledati tudi na ekonomski vidik. Glede na posebnosti slovenskega kmetijstva glavni, t. i. primarni kmetijski proizvodi običajno ne omogočajo dostojnega preživetja.

Ena od možnih rešitev je zato predelava teh osnovnih pridelkov. V diplomskem delu sem obdelal tehnične in tehnološke rešitve obrata za predelavo 300 litrov mleka na kmetiji, z vsemi parametri, ki zanimajo bodočega predelovalca. S tem sem dokazal, da predelava bistveno pripomore k oplemenitenju primernega proizvoda, konkretno mleka na kmetiji.

Študirali ste tudi v Nemčiji in Franciji?

V času študija pri nas sem spoznaval tudi biokemijo mleka in posledično predelavo. Na to temo sem se pogosto udeleževal strokovnih izobraževanj v tujini. Študiral sem predelavo in organizacijske procese znotraj obratov za predelavo mleka na kmetiji.

Je to ostalo samo na papirju?

Marsikateri obrat in tehnologije predelave mleka v Sloveniji, pa tudi v tujini je rezultat mojega strokovnega dela.

V tujini?

Zaradi znanja in izkušenj sem bil na razpisu Organizacije združenih narodov (OZN) izbran za svetovalca. Gre za Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO, ki ima sedež v Rimu. Postal sem mednarodni izvedenec za manjše obrate za predelavo ekološkega mleka na projektu TCP/MNE/3201. Tu se osredotočamo na tehnologijo ter dobre proizvodne in higienske prakse.

Precej ste študirali tudi čebelarstvo. Zakaj? Imate tudi svoje čebele?

Čebele so me navduševale že od malih nog. Z bratom sva imela nekaj panjev kar na domačem vrtu. Nismo uživali le pri točenju medu , ampak tudi bogatih pridelkih iz domačega vrta. Kasneje pa sem z nekaj panji popestril tudi naše posestvo v Beli krajini.

Verjetno pa ste čebelarstvo tudi strokovno proučevali?

S čebelarstvom sem se začel resneje ukvarjati v srednji šoli. Spoznaval sem izjemo pomembno vlogo čebel, ne le na področju primarnih proizvodov ampak tudi v povezavi z ekologijo. O pomembnosti čebel je govorila nedavna mednarodna ministrska konferenca v okviru novega svetovnega dneva čebel 20. maja 2018 na Brdu pri Kranju. Svetovni dan je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev! Na to smo lahko ponosni. Tudi direktor FAO Jose Graziano da Silva je
poudaril, da moramo omejiti pesticide, da bomo ohranili čebele. Kmetijski ministri so sprejeli politične zaveze za ohranitev čebel v svetu. FAO je tako glasno povedal, da je ohranitev čebel in drugih opraševalcev temeljna naloga človeštva, saj bi bil svet brez opraševalcev svet brez prehranske varnosti.

Izvajali ste tudi nadzor nad ekološko pridelavo in predelavo v Sloveniji?

Skupini, ki je snovala prve zametke razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji sem se pridružil že skoraj na samem začetku. Skladno z zakonodajo s področja ekološkega kmetijstva smo vzpostavili sistem kontrol nad ekološko pridelavo in predelavo. Poleg samega nadzora je bilo pomembno tudi ozaveščanje in spodbujanje kmetov za ekološko kmetovanje.

Ste svoje znanje in izkušnje o ekološkem kmetijstvu uporabljali tudi v tujini?

V okviru ekološkega kmetijskega razvojnega programa sem svetoval nacionalni organizaciji za kontrolo ekološkega kmetijstva Črne gore – Monteorganica. Skupaj smo pripravili priročnik za kontrolo ekološke pridelave in predelave ter dosego EN 45011 akreditacije. Gre za ekološko pridelavo, predelavo, označevanje in trženje ekoloških živil.

Kakšen je vaš pogled na prihodnost slovenskega kmetijstva?

Večji del Slovenije po svojih danostih nikoli ni bil primeren za kakršno koli obliko intenzivnega kmetovanja. Primeren je za butično proizvodnjo kakovostne hrane polnih okusov, katere pridelki dosti več veljajo.

Imate svojo kmetijo?

Da, to pa je zanimiva zgodba. Podedoval sem kmetijo, domačijo moje stare mame v Beli krajini. Njen brat, ki je postal lastnik kmetije, je v želji po gospodarskem razvoju posestva med obema vojnama odšel v Avstralijo. Ker je tam dobil državljanstvo, mu povojna oblast v Sloveniji posesti ni mogla nacionalizirati. Tudi zaradi novega režima pa je ostal z vso družino v Avstraliji. Po osamosvojitvi Slovenije je kmetijo njegov sin, ki je tudi živel v Avstraliji, podaril meni, saj sem med bližnjimi sorodniki edini, ki sem se izobraževal na tem področju.

Moja pripadnost ekološki obliki kmetovanja je botrovala, da sem posestvo usmeril v raziskave s področja ekološkega kmetijstva. Marsikatera ideja, ki je bila prej zgolj na teoretični ravni se je potrdila v praksi. Zdaj je to ekološka kmetija. Moje načelo je, da je ob upoštevanju načel varne hrane edino ekološko pridelana in predelana hrana, zdrava hrana. Zato se trudim kmetijo še naprej razvijam v tej smeri.

Ukvarjate se tudi s sirarstvom?

Prvič sem se s predelavo mleka oziroma s sirarstvom srečal med študijsko obvezno prakso. Bilo je to v enem manjših obratov, kjer so orali ledino na področju predelave mleka na kmetiji. Tudi po zaključku obveznega dela prakse se naše sodelovanje ni končalo. Skupaj s še nekaj somišljeniki smo ustanovili Združenje malih sirarjev Slovenije, da bi poglabljali nova znanja s področja predelave mleka in to v praksi uporabljali.

Z udeležbami na številnih izobraževanjih in tečajih tako v Sloveniji, kakor tudi izven meja smo spoznavali različne tehnologije predelave mleka. Kakovost mlečnih izdelkov predelanih, v okviru predelave mleka na kmetijah se je iz leta v leto izboljševala.

Tudi sam sem imel v načrtih izgradnjo lastnega mlečnopredelovalnega obrata, a me je življenjska pot zanesla drugam. Poleg ekoloških načel pri predelavi mleka sem se posvetil tehničnim rešitvam pri izgradnji obratov in optimizaciji procesov pri predelavi mleka na kmetijah na eni strani in na drugi tehnološkim pri procesih predelave mleka v vrhunske mlečne izdelke.

Verjamete torej, da je napredek povezan s tradicijo?

V Sloveniji imamo široko paleto najrazličnejših avtohtonih mlečnih izdelkov, katerih tehnologije imajo dolgo tradicijo. Izkušnje pridobljene iz tujine in iz najbolj razvitih držav na področju predelave mleka so mi pri tem veliko pripomogle. Spoznal sem, da ni cilj tehnologijo tradicionalnega izdelka popolnoma spremeniti, ampak le poiskati in popraviti morebitne napake, ki negativno vplivajo na teksturo, vonj ali okus izdelka. Marsikateri izdelek je tako ob moji pomoči in skrbnih rokah sirarjev zaživel v popolnoma novi luči.

Kakšno mleko pijemo v Sloveniji?

Glede na mnenja stroke, ki temelji na raziskavah, pijemo v Sloveniji kakovostno mleko.

Kakšna razlika je med alpskim in navadnim mlekom? In med tistim iz mlekomata?

Alpsko mleko je obdelano po metodi ultra visokega temperaturnega postopka (UVT), ki zagotavlja daljšo obstojnost mleka. Navadno mleko, v kolikor govorimo o svežem pasteriziranem mleku, je po mnenju stroke varno mleko, saj je pasterizirano in zaradi nižjih temperaturnih obdelav obdrži večji del hranilnih snovi. Mleko iz mlekomata je surovo nepasterizirano mleko, ki ga je zaradi možnosti, da so v mleku prisotni potencialno škodljivi mikroorganizmi priporočljivo pred uporabo toplotno obdelati.

V Kopru imamo dva ekološka mlekomata. V naši družini opažamo zelo veliko razliko v okusu. Imamo torej ekološko mleko in ekološko mleko? Za kaj gre?

Na sestavo mleka lahko vplivajo genetski dejavniki na eni strani na drugi pa postopki pred, med in po sami molži. Glede genetskih dejavnikov so raziskovalci ugotovili, da so opazne velike razlike v sestavi mleka med
posameznimi pasmami, razlike pa se kažejo tudi med živalmi iste pasme.

Na drugi del dejavnikov vpliva več raznovrstnih dejavnikov; med drugimi ima velik vpliv način reje, pogoji, v katerih živali živijo, prehrana, postopki med molžo in ne nazadnje postopki z mlekom po končani molži. Kaj več pa ne morem povedati brez natančnih podatkov o kakovosti mleka.

Zakaj ste se odločili za preselitev iz Ljubljane v Koper, da se zdaj vozite vsak dan v službo v Ljubljano?

Velik pomen v življenju ima stroka. Največji pomen pa ima družina, ki sva si jo s soprogo osnovala v Kopru. Tako ta odločitev, da se preselim v Koper, in se vsak dan vozim v službo v Ljubljano, ni bila težka.

V Sloveniji imamo Marka Jakliča in Marka Jakliča. Na prvi pogled je to isto ime. Pa ni res. Vi ste Mark Jaklič,
drugi pa je Marko Jaklič, nekdanji direktor Vzajemne in Ljubljanskih lekarn, ki je ponaredil magistrsko delo. Vas ljudje zamenjujejo?

Najbrž nisva samo dva Marka Jakliča, verjetno pa sem jaz edini Mark Jaklič. Ljudje radi poenostavljamo; kar je večkrat slišano, to ostane v nas in težje sprejmemo nekaj drugačnega. Spominjam se, ko je učiteljica v drugem razredu osnovne šole zmajevala z glavo ob pregledu mojega zvezka, kjer je opazila, da pišem imena kar z malo začetnico in me okarala: Marko, Marko, kar naprej delaš isto napako! Jaz pa sem ji hitro vrnil, da tudi ona ponavlja eno in isto napako, ko mi pravi Marko, jaz sem pa Mark. (smeh) So me pa v času, ko je bilo to ime pogosto v medijih, klicali družinski znanci in me po telefonu okregali, kaj počnem … Nesporazum je bil kmalu razrešen, ko sem jim pojasnil, da sem jaz Mark in ne Marko.

Ali »globoka država« v Sloveniji obstaja? Se to vidi tudi v vašem delu? Se določeni »strici« res mešajo v
gospodarske posle?

Dejstvo je, da »globoka država« pri nas obstaja. To pomeni, da imajo močni in vplivni posamezniki zaradi ohranjanja svojih privilegijev, premočan vpliv na našo mlado demokracijo, kar je nesprejemljivo, ker s tem ogrožajo razvoj države. Tak politični vpliv se seveda čuti na vseh področjih življenja v državi.

Ste se zato odločili za vstop v politiko?

Za vstop v politiko sem se odločil, ker država potrebuje spremembe na področju moje stroke. Drugi razlog pa je prav t. i. globoka država, ki ustavlja naš razvoj.

Kaj želite spremeniti?

Politika je tista, ki določa pogoje delovanja posameznega področja. Na področju v smeri razvoja ekologije se je naredilo bistveno premalo. Rad bi, da bi se vsa družba, posebej pa politična oblast, začeli zavedati, da ima za prosperiteto in blaginjo države ključni pomen prav ekologija. Na vseh področjih. S tem mislim kmetijstvo, gospodarstvo, ohranjanje naravnih virov in ne nazadnje turizem.

Bojan Oblak